Nova karta: kako potresno ogrožena je Bela krajina?

Nova karta potresne nevarnosti Slovenije, ki prikazuje pospešek tal ob potresih in ki jo morajo upoštevati projektanti, je od maja sestavni del zakonodaje o potresno odporni gradnji. Dosedanja karta bo veljavna še dve leti, prehodno obdobje se bo izteklo maja 2024, so danes sporočili iz Agencije RS za okolje.

Agencija je lani z Geološkim zavodom Slovenije zaključila večletni projekt razvoja novega modela potresne nevarnosti Slovenije. V njem so potresno nevarnost izračunali s postopkom verjetnostnega ocenjevanja. »Najpomembnejši rezultat je karta projektnega pospeška tal, ki je priloga nacionalnega dodatka standarda za potresno odporno projektiranje Evrokod 8,« so navedli.

Potresno nevarnost so poleg karte projektnega pospeška predstavili še z drugimi informativnimi kartami, krivuljami ali spektri. »V spletnem pregledovalniku so poleg nje prikazane informativne karte vršnega pospeška tal za različne povratne dobe, percentilne karte za povratno dobo 475 let, karte spektralnega pospeška za različne nihajne čase za povratno dobo 475 let ter spektri in krivulje potresne nevarnosti za večje kraje v Sloveniji,« so pojasnili.

Nove vrednosti so v večini Slovenije večje, predvsem na območju Dinarskega prelomnega sistema in v JV Sloveniji, z največjim prirastkom 0,125 g v Beli krajini.

Projektni pospešek tal doseže največjo vrednost (0,325 g) na meji z Italijo zahodno od Bovca, kar je povezano z veliko potresno aktivnostjo bližnje Furlanije. Pospešek 0,3 g zajema območje okrog Idrije, ki sovpada z najpomembnejšimi dinarskimi prelomi in z lokacijo najmočnejšega zgodovinskega potresa v katalogu Slovenije, in vzhodnega dela Slovenije okrog Brežic, kjer se v Sloveniji zgodi največ zmernih potresov, ki že lahko povzročijo manjše poškodbe. Med nevarna območja (0,275 g) spada tudi Ljubljana z okolico, ki je izpostavljeno zaradi velike gostote naseljenosti. Tako kot na dosedanji karti potresne nevarnosti, je tudi na novi karti potresna nevarnost znatna v osrednjem delu Slovenije, ter v pasu od SZ do JV.

V severnem delu osrednje Slovenije (Ljubljana, Kranj, Kamnik) ter na jugozahodu Slovenije so vrednosti na obeh kartah primerljive. Le v okolici Ptuja se je projektni pospešek tal nekoliko zmanjšal.