O nekem Vidu Kavčiču in o črnomaljski gimnaziji

Kdo je Vid Kavčič? Če imena mladega človeka ne poznate in njegovo ime vtipkate v strička Googla, boste ugotovili, da se vam prebuja slaba vest, ker ga ne poznate. Osupnili boste nad bogato bero uspehov tega srednješolca iz Gimnazije Črnomelj. Uspehov, ki segajo na najrazličnejša znanstvena in humanistična področja raziskovanja. Kar zadržite se pri brskalniku, ne bo vam žal. Že v Osnovni šoli Loka Črnomelj niza zlata odličja in priznanja na državnih tekmovanjih iz matematike, fizike, kemije, logike, slovenskega jezika. In kot da bera ni dovolj lepa, na torto odličnosti doda še totalno osupljivo češnjo: na Mednarodni konferenci učenja in poučevanja matematike KUPM 2018 to nadebudno bitje odpredava predavanje z naslovom Od sladkorja do odvajanja. Pozor, s svojim predavanjem mirno podrgne mlade rame ob rame vrhunskih strokovnjakov na področju poučevanja matematike, magistrov in doktorjev znanosti.

Ta mladi, nemirni duh z vstopom v Gimnazijo Črnomelj krila ustvarjanja še odločneje razpne in preseže dotedanjega sebe (in priznajmo si, vse nas) tako, da suvereno seže preko meja države. Že v 1. letniku je s svojo izvirno fizikalno raziskovalno nalogo poklican preko oceanov v daljno Malezijo, v Kuala Lumpur, na mednarodno konferenco mladih znanstvenikov ICYS, kjer za svoje znanstveno očitno prepričljivo raziskavo na področju optimizacije plutja ladij skozi vetrove in valove prejme bronasto medaljo. Svetovno bronasto medaljo. V 1. letniku mimogrede, kot za šalo, pobere še zlata priznanja iz matematike, logike, razvedrilne matematike, kemije in slovenščine.

Mladi mož se v tem šolskem letu ponaša s še enim nenavadnim vpisom v telo visoke kulture: na slovenski odlični Založbi Beletrina izide njegov spremni zapis k antologiji Pesem sem. Razumljive pesmi za nerazumljive čase, v izboru univerzitetnega profesorja slovenistike dr. Igorja Sakside in pesnika Aleša Štegra. Da, prav ste prebrali: knjigo, ki v slovensko javnost prinaša izbor pesmi preko sto pesnic in pesnikov, nastalih v zadnjih petdesetih letih, s svojo refleksijo na svet pospremi Vid Kavčič, gimnazijec Gimnazije Črnomelj.

Letošnje leto obiskuje 2. letnik gimnazije, vnovič mimogrede domov prinese zlati priznanji z dveh državnih tekmovanj, s Cankarjevega tekmovanja in tekmovanja v razvedrilni matematiki, kjer nalogo opravi brez ene same napake. V tem času vnovič preseneti z osupljivim dosežkom. V znanosti astronomije tega mladega velmoža, že opasanega z zlatim državnim priznanjem, izberejo v slovensko olimpijsko ekipo za Mednarodno olimpijado iz astronomije in astrofizike IOAA 2020, ki naj bi potekala septembra 2020 v Kolumbiji. Mu lahko še sledimo? Ni treba verjeti meni, verjemite stričku Googlu, ki v angleškem jeziku na uradni strani mednarodnega dogodka pove, kdo je vabljen na ta dogodek: »The International Astronomy Olympiad and Astrophysics is the highest level competition in astronomy and related sciences for high school students from all over the world, with teams from more than fifty countries currently participating.« O Vidu Kavčiču, o gimnazijcu z Gimnazije Črnomelj, o Gimnaziji Črnomelj začnejo pisati s svetovnih prizorišč. Belokranjska gimnazija s svojim dijakom na svetovni tribuni. In to suvereno, s pogledom, ki mu ni treba plaho begati sem ter tja. Ob jasnem, trdnem zavedanju, da tja pač, s svojo nedvomno kakovostjo --- spada. Med vsem tem sila naglim vzpenjanjem po eni in drugih znanstvenih poteh, kot da to še ni dovolj, ta mladi mož stopi navkreber tudi v goro Parnas in prepriča s svojimi pesmimi, tako da je na belokranjski in vseslovenski Župančičevi frulici izbran v ožji izbor najboljših srednješolskih pesnikov.

Mladi gimnazijski mož, kot se za take brihtne in nabrite buče v njegovih letih menda tudi spodobi, začne medtem tudi ostriti družbeno kritične puščice. V Črnomlju ob kulturnem prazniku pod njegovim mentorstvom dijaki SŠ Črnomelj pripravijo literarno-glasbeni večer Pravljica o pašniku, recital poezije in kritičnega pogleda na svet, kjer strelice mladih duhov oplazijo, zbodejo in dražijo starejšo in zanje nič kaj prožno povrhnjico odraslega sveta, šole, družbenega sistema. Kot se, ponavljam, za mladino tudi spodobi. In jo je treba v tem, v suverenosti samoiniciativnosti, mirno bodriti. Če si želimo novih generacij, ki se bodo znale suvereno postaviti za svobodno in pravično družbo in proti vsaki tiraniji in teptanju človekovega dostojanstva. Vsako tako izstreljeno puščico vzeti resno, spoštljivo, negovalno, nanjo odgovarjati zrelo, saj gre za našo odraslo odgovornost za to, da mladini privzgajamo bazični čut za lepo, dobro, resnično in sveto. Ker hočemo, skupaj z njimi, lepši svet. Da ne bodo tiho prikimavali krivicam in se umikali krivičnikom na nevidni rob sveta (prav to je danes največja nevarnost na globalni ravni, in očitno žal vedno bolj tudi na srednji šoli), ampak da bodo bodro in vedro stopali po glavnih tribunah sveta, z odločno mislijo in jasnim pogledom, ki ve, kaj hoče in česa noče. Stari, grško stari pomen besede kritičnost ne pomeni nič drugega kot odločna razsodnost. Imeti voljo in jasno misel in pod odločnim korakom jasno začrtano pot. Naš današnji svet ob vzponu avtokratskih svojevoljnežev na vseh koncih in krajih tako kritičnost potrebuje. Potrebuje odločen ne in srčen da. Neodločnost je v teh časih, kakor tudi vselej, slaba in nevarna reč. Ta neodločnost, da se ne zmoreš kritično postaviti po robu nepravičnosti in neresničnosti in se postaviti za pravičnost in resnico, ima tudi svojo staro grško besedo: biti pod ravnjo zmožnosti odločitve proti krivici se imenuje hipo-kritičnost. Saj nočemo hipokritov, prikimavavcev in neiskrenežev, kajne? Menda ja hočemo mlade ljudi, ki vejo, kaj hočejo? Ki bodo stali za svojimi odločitvami in znali prisluhniti odločenosti in stališčem drugih, za skupno boljši svet, kot se za demokratično družbo, ki jo tako radi »hvalopevamo«, spodobi? Tudi za boljšo Belo krajino?

Res je totalno nenavaden uspeh tega mladega moža, ki se mu lahko primerjalno pridruži le še en bivši dijak črnomaljske srednje šole, še en odločni pokazatelj odličnosti gimnazije, Črnomaljec Sašo Blažič, ki se je medtem, če slučajno še ne veste, iz črnomaljske srednje šole popolnoma suvereno povzpel do najvišjih višav univerzitetnega okolja, da bi, če se slikovito izrazim, Belo krajino in srednjo šolo popeljal do same redne profesure na Fakulteti za elektrotehniko. Kratice, ki jih navajam za dvopičjem, si lahko lasti in se z njimi diči tudi gimnazija: PROF. DR. UNIV. DIPL. INŽ. EL. Podobnih uspešnih zgodb nadaljevank je še kar nekaj: RED. PROF. DR. UNIV. DIPL. GEOGR., IZR. PROF. DR. UNIV. DIPL. INŽ. GEOL., RED. PROF. DR. UNIV. DIPL. FIL., DOC. DR. UNIV. DIPL. INŽ. ARH., DR. MAG. FARM., če se omejim samo na znanstveno pot. (Se opravičujem tistim, ki sem jih spregledal.) In nedvomno bomo lahko tudi tu hvaljenega mladega moža spremljali na poti k prepoznavni odličnosti, zelo verjetno tudi v širšem svetu.

Te stavke hvalivce, ki so se mi zapisali z lahkoto zaradi tako očitnih in totalno osupljivo nenavadnih in sijajnih belokranjskih, vseslovenskih in svetovnih uspehov mladega gimnazijca, ki nikakor ni osamljen primer na tej šoli, bi rad zaokrožil z zaključnimi mislimi, ki si ne smejo privoščiti hipokritičnosti. Iz odgovornosti do naših bistrih mladih bi rad nagovoril vodstvo šole in tisti del učiteljskega zbora, ki brez premisleka vodstvu sledi v slabem odnosu do uspešnih dijakov in nekaterih učiteljev, ki vodstvo kličejo k premisleku. Naš velemladenič je namreč pred kratkim na družbenih omrežjih objavil zapis, v katerem je z izborjeno besedo izrazil precejšnje nezadovoljstvo nad vodstvom srednje šole in neprijetno klimo na šoli zaradi izključevalne politike vodstva. Ta kritični, ne hipokritični, zapis se je pridružil širši iniciativi, ki jo je na ministrstvo, odgovorne inštutucije, vse tri belokranjske občine, na vsa telesa srednje šole naslovila skupina zaskrbljenih bivših gimnazijcev in današnjih znanstvenikov in širših družbenih akterjev, med katere sem se pribeležil tudi sam. S to iniciativo smo izrazili zaskrbljenost zaradi drastičnega upada vpisa v 1. letnik gimnazije, ki izkazuje skrajno zaskrbljujoč trend upadanja, tudi in predvsem za naslednje leto, ko naj bi se v gimnazijski program prijavilo vsega 14 dijakov, in pozvali k aktivnemu reševanju nastale situacije. Naš javni poziv »Belokranjske, črnomaljske gimnazije ne damo!«, objavljen na internetni strani Radia Odeon, je do danes na medmrežju podpisalo že precej več kot 300 bivših dijakov, upokojenih učiteljev in drugih zaskrbljenih ljudi, ki jim ni vseeno, kakšna bo usoda te, iz pričujočega prispevka tako zelo očitno odlične srednje šole in gimnazije. Zdaj ni prostora za hipokritičnost, za izogibanje odgovornosti in šibkost neodločnosti.

Saj pod ta hvalospev gimnazijcu se menda ja brez pomisleka podpišete vsi, vodstvo šole in ves učiteljski kolektiv in širša lokalna javnost, mar ne? Jaz se podpišem s ponosom. Saj ga menda ja nedvomno podpirate v vsem, kar je naredil zase, za šolo, za Belo krajino in za Slovenijo v svetu? Tudi če vas pokritizira? Menda se ja ne boste raje pridružili tistim z vodstvom vred, ki ta uspeh gimnazijca in gimnazije postavljajo arogantno na stran (!!) in raje jezno robantijo nad grdo nespodobnostjo te mlade kritike, te nadebudne, tako zelo razcvetajoče se mlade duše? Ki po vsej verjetnosti po izostrenosti mentalne krajine presega slehernega izmed nas? In ki ga, kot lahko slišimo, v šoli šikanirajo, ker si je drznil dregniti v svetost vodstva šole? In da postavljajo pod vprašaj njegovo zmožnost pisanja tako zrele in besedno izborjene kritike? No, saj je res le raziskovalec svetovnega formata in pisec spremnih študij h knjigam poezije?!

Ponosen sem spisal ta hvalospev. In upam, da ne bom edini. Časa za hipokritičnost ni več. Čas je za kritičnost. In za hvaležnost za odlično gimnazijo svetovnega ranga. Si srednja šola, če grdo in žolčno gleda na takega mladeniča, res želi uspešne šole? Slišijo se že neprijetne govorice, da mladi mož zaradi neprijetnega odziva vodstva šole razmišlja o prepisu na drugo gimnazijo. Jaz si srčno želim, da ostane. Naj raje odide kdo drug.

Vidu Kavčiču in naši belokranjski gimnaziji želim tudi v prihodnje vse najboljše in najbriljantnejše.