Obeležili svetovni dan možganske kapi

Možganska kap je ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni, utrpi jo ena od štirih odraslih oseb po svetu, približno 30 odstotkov v aktivnem delovnem obdobju. V Sloveniji za to boleznijo letno zboli več kot 4000 oseb. Možganska kap, ki ne spremeni le življenja bolnikom, temveč tudi njihovim svojcem, se lahko zgodi vsakomur, kadar koli in kjer koli. Bolezen je med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu, vendar bi skoraj vse možganske kapi lahko preprečili. Strokovnjaki ob tem izpostavljajo pomen preventive, predvsem zdravega življenjskega sloga in rekreacije.

Za bolnika, ki je preživel možgansko kap, je pomembno tudi ponovno vključevanje v okolje, kjer živi. Veliko vlogo imajo njegovi domači, pri tem pa mu lahko pomaga tudi društvo, v tem primeru Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo (CVB) Slovenije, pod okriljem katerega deluje tudi belokranjski klub bolnikov s CVB, ki je bil ustanovljen oktobra 2006 in povezuje vse tri občine. Pred letošnjim svetovnim dnevom možganske kapi, ki ga obeležujemo 29. oktobra in je namenjen zgodnjemu prepoznavanju znakov nastanka bolezni ter pravočasnem ukrepanju, so se člani kluba v nedeljo predstavili pri cerkvi sv. Štefana v Semiču. Kot je zapisala predsednica kluba Sonja Imširovič, glas cerkvenih zvonov povezujejo z bitjem srca. Za strokovne nasvete je poskrbela zdravnica Gabrijela Plut iz Zdravstvenega doma Črnomelj.

Med pomembnimi dejavniki za pojav možganske kapi so sladkorna bolezen, sekundarne dislipidemije, povišan krvni tlak, debelost in prekomerna prehranjenost. Dejavniki tveganja so še napredovanje ateroskleroze, depresija in pregorelost ter drugi psiho-socialni dejavniki.

Pozorni moramo biti na znake možganske kapi - oseba pri možganski kapi namreč govori nerazumljivo, težko dvigne roke in ima povešen ustni kot.