Obhajilo

Danes je prva adventna nedelja, zato tematsko obarvana objava: o obhajilu nekoč.

Za časa druge svetovne vojne so k obhajilu šli vsi otroci. To je takrat bila ena izmed vrednot družbe, ne glede na politično prepričanje. Tudi predsedstvo SNOS je med vojno v začasni učni načrt uvrstilo verouk, po vojni pa je bil omogočen kot izbirni predmet. (Tudi večina partizanov je bila iskreno vernih.)

Moj dedek je k obhajilu šel leta 1943/1944 med vojno, ko je Črnomelj počasi postajal osvobojen. Iz tistega časa mu je v spominu najbolj - kot tudi mnogim Črnomaljcem - ostal duhovnik Žabkar, s katerim sta se kasneje, ko je odrasel, tudi spoprijateljila. Ker med vojsko ni bilo otrok, je moral obred opraviti eno leto prej, kot je bilo v navadi.

»Čuj, najbul važno na un dan je blo to, da sm jemu novo suknco i šulnčke, i da je bla kôkuš za južno. Pa da smo se dca z vozom pelala! «

Obleka je imela kratke hlače, saj so bile te ceneje od daljših, dobil pa je tudi za tisti čas nenavadne lakaste čevlje. To so ga vsi gledali! Obleko mu je izdelal stric Vrščaj, ki je bil krojač, čevlje pa stric Franjo, ki je bil šuštar. Starši, ki v družini niso imeli tovrstnih obrtnikov in so bili revni, so si po navadi obleko in čevlje sposodili od gospode. Četudi so čevlji bili za nekaj številk manjši. Za darilo ob obhajilu so takrat dobili boljšo kosilo – juho in kokoš. Vsak otrok je prejel svečko in lilijo, povezano z belim trakom. Lilije simbolizirajo v krščanstvu čistost.

1. FOTOGRAFIJA: Črnomaljski otroci leta 1943/1944 pri obhajilu. Zakaj so na fotografiji sami fanti, se dedek ne spomni. (On sedi v prvi vrsti levo, drugih pa ne prepozna). Jih mogoče kdo od vas? (naslovna je malce pomanjšana, kot 4. fotografija pa v originalni velikosti)

2. FOTOGRAFIJA: Dedek pri obhajilu.

3. FOTOGRAFIJA: Prababica 1920 pri obhajilu. Fotografija je natisnjena na trd karton in je ena najstarejših fotografij, ki jih imamo.