Lutkarice vrtca so nam ponovno pripravile odlično predstavo, ki so si jo ogledali vsi otroci vrtca. Poučna predstava Piščanček Pik ponuja mnogo izhodišč za nadaljnje pogovore o čustvih in medsebojnih odnosih. Otroci se vživljajo v različna čustvena stanja, spoznajo nove besede in njihove pomene.

Jutro je. Sončni žarek rahlo potrka na jajčno lupino: tok, tok, tik, tik. ”Hej, Pik, zbudi se!”

Piščanček Pik je iztegnil nožice in s kljunčkom odprl jajčno lupino. ”Kje je moja mama?”je vprašal Pik in pogledal naokrog.”Mogoče je šla pripravit zajtrk,” mu je dejal sončni žarek.”Poiskal jo bom!” se je odločil piščanček.

Na vrtu za kozolcem se je spotaknil ob veliko nogo. Piknil jo je s kljunčkom in vprašal: ”Si ti moja mama?” Čudno bitje je odgovorilo:”Nisem tvoja mama. Jaz sem strah AH!”

Ustavil se je pred veliko zeleno nogo. In spet vprašal: ”Si ti moja mama?” ”Grr, nisem tvoja mama, jaz sem jeza GRR!” je zarenčala .

Ustavil se pred veliko modro nogo. In spet vprašal: ”Si ti moja mama?” ”Ne, nisem tvoja mama, jaz sem žalost JOJ!”

Obstal je pred veliko pisano nogo. Piknil jo je in pogledal navzgor: ”Si ti moja mama?”
Pisano bitje je veselo poskočilo in se glasno zasmejalo. ”Hahaha, nisem tvoja mama, jaz sem veselje HAHA.” ”Rad bi imel veselo mamo,” je pomislil piščanček Pik in vprašal: ”Zakaj se smeješ?” ”Hahaha, ko si me tako poščegetal,” je odgovorilo veselje Haha.
”Hočeš biti moja mama?” je plaho vprašal piščanček Pik. ”Hahaha, ti si pa šaljivec,” se je zasmejalo veselje in z nogo poščegetalo piščančka. Zdaj je tudi piščanček Pik veselo poskočil in se zasmejal.

Glasno smejanje je priklicalo mamo kokljo, ki je že vse jutro iskala svojega piščančka.
Vsa razburjena je prihitela k piščančku, ”ves čas te že iščem in kličem, ti se pa potepaš, kokoko!”

Ah, kako je bil piščanček Pik vesel. Ko pa je prišel še ata petelin …

Srečna družina je skupaj zarajala in zapela.

Skupaj z njimi smo zapeli in zarajali tudi mi.

Hvala lutkaricam. Predstava je bila prava paša za oči in ušesa.