Okrogla miza na temo črnomaljskega mestnega jedra

V medioteki Glasbene šole Črnomelj je včeraj popoldne potekala okrogla miza z naslovom Mestno jedro Črnomlja do leta 2025. V pogovoru so sodelovali predsednik krajevne skupnosti Črnomelj Jaka Birkelbach, Marija Ana Kranjc z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije iz Novega mesta, županja Mojca Čemas Stjepanovič, arhitekt Aleksander Ostan iz Ateljeja Ostan Pavlin, arhitektka Marija Prašin Kolbezen z občinske uprave ter arhitektka Danijela Kure Kastelc iz podjetja Sapo.

Na začetku dogodka naj bi najprej podelili ekološko grajo kopina lastnici "Skubcove hiše" v Ajdovem zrnu Marti Ani Triplat, ki pa na podelitev ni prišla. Kot sta povedali njeni hčerki Jana Škrlep in Tina Flajs, je njuna mama prejela odločbo gradbenega inšpektorja, po kateri mora hišo do 30. aprila porušiti. Mama meni, da ekološka graja ne gre v prave roke, zaradi rušitve pa je psihično v slabem stanju, kar je potrdil tudi Boris Grabrijan, ki se je z lastnico tudi pogovarjal. Njeno obrazložitev smo pred dobrim mesecem že povzeli iz Dolenjskega lista TUKAJ. Hčerki je včeraj zanimalo predvsem to, kakšne načrte ima občina s prostorom, ko bo hiša enkrat porušena. Županja jim na to odgovora še ni vedela povedati, predlagala pa je, da se vsi skupaj ponovno dobijo in dogovorijo o načrtih.

Okrogla miza je bila dobro obiskana in udeleženci so imeli tudi nekaj pripomb in predlogov. V veliki meri ima pomembno vlogo pri ureditvi starega mestnega jedra denar, ki ga občina nima. Janez Weiss je dodal, da tudi ureditev infrastrukture samega mesta ne bo oživela, če vanj ne pripeljemo ljudi, ki bi tu živeli in delali. Ob tem je dodal, da so zahteve Zavoda za varstvo kulturne dediščine velikokrat pretoge in kratkoročne, saj s svojimi zahtevami po izvedbi predstavljajo kasnejše težave pri ogrevanju stavb in vlagi, kot je to npr. težava v Mestni muzejski zbirki.

SIlvester Grdešič je bil mnenja, da smo pri urejanju jedra velikokrat preveč konzervativni in je predlagal več drznosti, ki bi, po njegovem, ravno tako pripomogla k prepoznavanju mesta in s tem povečala obisk le-tega. Silvester je še dodal, da v primeru, ko nekdo investira v mestno jedro (npr. z nakupom nepremičnine) bi morala biti občina tista, ki bi bila za to najbolj zainteresirana in bi vlagateljem pomagala pri pridobitvi dokumentacije, pripravi vlog za kredite in subvencije ter podobno.

Sam sem pripomnil (avtor članka), da bi se dalo mestno jedro, vsaj delno, urejati in oživeti tudi brez finančnih sredstev. Kot prvo, bi morala občina končno poskrbeti za ureditev parkirnega režima za stanovalce in uporabnike poslovnih prostorov. To je zaenkrat najlažja in najcenejša rešitev in je potrebno samo malo dobre volje.