V 30 dneh po Slovenski planinski pešpoti

V sredo, 20. januarja 2015, smo v Krajevni knjižnici Semič pripravili hribopisno predavanje. V polni avli Kulturnega centra so obiskovalci z zanimanjem prisluhnili Pii Peršič, vsestransko aktivni popotnici, raziskovalki, fotografinji. Je tudi planinska in turno kolesarska vodnica ter varuhinja gorske narave. Prihaja iz Krškega, diplomirala je na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, smer Dediščinska kultura in nadaljevala z magistrskim študijem v Portorožu, smer Dediščinski turizem. Že od mladih nog je zapisana hoji v hribe, poleg tega teče na maratonih, preizkuša se v triatlonu, trekingu, pleza, kolesari, na potovanja se poda z motorjem, vlakom ali kar peš.
Avgusta 2012 se je podala na Slovensko planinsko pešpot. Z vlakom do Maribora in čez Pohorje je prehodila Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Julijske Alpe, Škofjeloško hribovje, Trnovsko planoto, preko Črnega kala, do Ankarana, kjer je odtisnila zadnji, 75. žig na poti. Hodila je 30 dni in slogan HODIM, TOREJ SEM! ji je bil največja opora na 630 km dolgi poti; s tem je tudi zaznamovala 120-obletnico planinstva in 60-obletnico Slovenske planinske poti – prve vezne poti v Evropi in svetu. S pomočjo sodobne tehnologije je vsak dan svoje vtise in fotografije objavljala na Facebook strani in zaradi tega se ji je na poti pridružilo 16 ljudi, nekateri celo večkrat.
Pia je opisala svojo pot, soočanje s samoto in samostjo, obvezni opremi v nahrbtniku, o strahovih, žuljih, bolečinah in virozi, predvsem pa o neizmerni volji, ki premaguje razdalje. Prav gotovo je prepričala kakšnega obiskovalca, da se bo podal v naravo, pa čeprav samo v okolico doma.