Planina (Stockendorf), nekdanja kočevarska vas središčnega tipa, stoji na manjši kraški planoti ob južnem vznožju Mirne gore. V pisanih virih je prvič omenjena 1574, 1880 je štela 34 hiš in 176 prebivalcev, 1930 je bilo v vasi 30 naseljenih hiš in 6 praznih hiš ter okoli 130 prebivalcev. Večina kočevarskega prebivalstva (115 ljudi iz 22 hiš) se je odselila decembra 1941. Po vojni so v vasi nastanili kmetijske in gozdne delavce.

Prebivalstvo se je do 2. svetovne vojne preživljalo predvsem s prodajo lesa, drv in suhe robe, nekaj vinogradov so imeli prebivalci v Gorenjcih pri Semiču in Rodinah.

Dvorazredna šola je bila ustanovljena že 1866, na njej pa so po prvi svetovni vojni poučevali tudi slovenski učitelji. Cerkvenopravno je bila na Planini 1737 ustanovljena kuracija, 1791 pa lokalija, ki je bila 1875 povzdignjena v župnijo. Ta je bila 1987 ukinjena, njeno ozemlje pa priključeno župniji Semič. Cerkev sv. Elije je bila pozidana okoli 1730. V njej visijo slike Štefana Šubica in Matije Bradaške.

Med 2. svetovno vojno sta opustela Planina in njeno zaledje nudila zavetje partizanskemu odporniškemu gibanju. Na opuščenih posestvih preseljenih Kočevarjev je 1944 delovala narodna kmetija. Oskrbovala je bližnje partizanske bolnišnice in rekonvalescentno bolnišnico v vasi, v kateri je bil ustanovljen tudi Partizanski invalidski pevski zbor.