Plut: S to filozofijo bomo težko prišli do srečnega konca

Te dni so oči svetovne javnosti uprte v Glasgow, kjer se končuje 26. podnebna konferenca Združenih narodov. Javnost in svetovni mediji pozorno spremljajo dogajanje v največjem škotskem mestu, ker je tokratna podnebna konferenca prelomna. Ali bodo sprejeti smeli dogovori o omejitvi izpustov toplogrednih plinov in prehodu k nizkooglični družbi ali ne. Prihodnost planeta in človeštva bo po Glasgowu jasna.

»Nimamo več opraviti s počasi potekajočimi podnebnimi spremembami, nimamo več manevrskega časa za počasni prehod k drugim vidikom energije. Podnebne gasilske akcije potrebujemo takoj. Razmere so kritične. Toda ali bo do preloma, kar se tiče zmanjševanja toplogrednih plinov, prišlo?« se v Nedeljskem dnevniku sprašuje Dušan Plut, geograf in ekolog, profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Nekaj dni pred koncem podnebne konference je težko reči, da je Glasgow poskrbel za optimizem toda nekateri, tudi ambiciozni dogovori držav podpisnic konvencije ZN o spremembi podnebja so vendarle bili sprejeti. Je to dovolj, da bo glavni cilj letošnje konference, to je za ohranitev dviga globalne temperature na največ 1,5 stopinje Celzija, dosežen? Do gasilskih akcij in pripravljenosti nanje po besedah Dušana Pluta v Glasgowu ne prihaja, toda zgodil se je vsaj en premik. »Med politiki ne slišimo več glasov o tem, da je podnebna kriza namišljena. So pa ukrepi, ki jih predlagajo, absolutno preskromni. Posledice podnebnih sprememb so že v tem trenutku nekajkrat večje kot zahteve o tem, da bi morali odstotek ali dva globalnega bruto proizvoda nameniti za reševanje podnebne krize. In sicer na način, da bi pospešili uporabo obnovljivih virov energije in na drugi strani drastično zmanjšali nepotrebno porabo energije,« je za Nedeljski dnevnik povedal častni semiški občan.

Svetovna politika je po mnenju Pluta v močnem primežu mednarodnih korporacij in finančnega kapitala, ki v tem trenutku v energetskem podnebnem prehodu ne vidi dovolj sredstev za lastno bogatenje. »Prizadeti bodo privilegiji najbolj bogatih, ta zgornji razred enega odstotka najbogatejših pa ima v tem trenutku vse vzvode pritiskov, ki obvladujejo tudi svetovno politiko,« razlaga Plut, ki kot drugi razlog, zakaj ne pride do resnejših dogovorov, vidi dejstvo, da so podnebne spremembe globalni problem.

»Mi pa v tem trenutku nimamo svetovne vlade, ki bi dobesedno prisilila največje onesnaževalce, da ustavijo te človeku skrajno neugodne procese z vidika preživetja. Še vedno delujemo na osnovi modela nacionalnih držav, ozračje in širjenje emisij toplogrednih plinov, pa ne poznata nacionalnih meja,« je dejal Plut, ki je prepričan, da moramo hkrati reševati probleme ozračja in obenem zmanjševati velike socialne in gospodarske razlike med državami ni posamezniki.

Ta naloga pa bo težka. Če želimo, da Zemlja ne segreje za več kot 1,5 stopinje Celzija, bi morali na globalni ravni do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov zmanjšati za 30 milijard ton na leto. »Največji problem je, da je svet izgubil 30 let, ko bi moral zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Evropa jih je, a je glede na prebivalca ta količina nad svetovnim povprečjem in vsaj trikrat večja, kot je zmogljivost planetarnega ozračja,« za omenjeni tednik ocenjuje Dušan Plut. Tudi Slovenija po njegovem ni vzgled., saj v 30 letih nismo zmanjšali emisij CO₂, emisije toplogrednih plinov pa so glede na prebivalca tudi v Sloveniji tri- do štirikrat večje, kot je nosilna zmogljivost našega planeta.

»Še vedno nismo dozoreli v razmišljanju, da je planet končen in ima omejene naravne vire, omejene samočistilne sposobnosti in da ima ozračje omejeno sposobnost nevtralizacije izpustov toplogrednih plinov. Bojim se, da bomo priča še bolj dramatičnim podnebnim spremembam in njenim posledicam ter da bomo šele potem reagirali. Težko je biti optimisti ob dejstvu, da že več kot 30 let vemo, da se podnebje dramatično spreminja, da nam bodo posledice odmerile od 10 do 20 odstotkov BDP in da bi morali vložiti dva odstotka BDP od leta 2022 do 2050, da bi ta problem rešili. Tega preventivnega načina reševanja problemov pa nismo vajeni in raje rešujemo gasilsko. Toda podnebne spremembe se kažejo s časovnim zaostankom, zato bomo s to našo filozofijo težko prišli do srečnega konca,« sklene za Nedeljski dnevnik Plut.