Plut: "Treba je storiti vse za večje varovanje vodnih virov"

Vodni viri so ključni globalni naravni vir, postali so izjemno pomemben element nacionalne varnosti. Pri nas imamo dovolj razpoložljivih vodnih virov, a se ti zmanjšujejo, spoprijemamo se tudi z onesnaženostjo vodnih virov. Storiti je treba vse, da se vodni viri v večji meri zaščitijo, je bilo slišati na spletni okrogli mizi o varnosti oskrbe z vodo, ki jo je pripravila Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, na njej pa so svoje poglede na temo varnosti oskrbe z vodo predstavili geograf in ekolog Dušan Plut, upokojeni odvetnik in častni predsednik društva Proteus Niko Šuštarič ter strokovnjakinja Lidija Globevnik.

Kot je poudaril Plut, so vodni viri v 21. stoletju že postali ključni globalni naravni vir, pomemben dejavnik zagotavljanja nacionalne varnosti. Slovenija ima velike količine sladke vode, a se razpoložljivost vodnih virov zaradi podnebnih sprememb zmanjšuje, spoprijemamo se tudi z onesnaženostjo vodnih virov. Glede referenduma o noveli zakona o vodah je poudaril, da je treba storiti vse za večje varovanje vodnih virov, ne pa da se z mogočimi mehanizmi in s tem povezanimi ukrepi gre proti povečanim okoljskim in drugim pritiskom na vodne vire.

Šuštarič je ocenil, da je novela zakona velika težava ne le s pravnega vidika, temveč tudi z naravovarstvenega vidika. Priložnost je morda za nekatere v smislu plenilskega odnosa do narave, nikakor pa ne nujno pomemben dejavnik trajnostnega razvoja Slovenije, zato meni, da je vprašanje, kako glasovati na referendumu zgolj formalno in retorično.

Tudi Globevnik je ocenila, da je oskrba z vodo pri nas na zavidljivi ravni, da pa imamo težave z onesnaženostjo, tudi fekalno na območjih, ki so povezana s površinskimi in kraškimi vodami, ki so ključni vodni viri. Z novelo bo nastala pravna zmeda glede gradenj na vodnih in priobalnih zemljiščih, grožnje so tudi fragmentacija (ob)vodnega prostora in slabšanje ekološkega stanja voda, izgubljene priložnosti za ekološke obnove, gradnja na priobalnih zemljiščih pa pomeni spreminjanje tveganj za onesnaženje, poplave, suše in erozijo.