Poljanska dolina ob Kolpi ...

... se nahaja na jugovzhodu Slovenije in je po regionalizaciji del geografske pokrajine, ki obsega zahodni del Bele krajine ter jugovzhodni del Kočevske. Največja suha in zakrasela dolina na tem območju je ujeta med slemenoma Spodnjeloške gore (842 m) na zahodu in Poljanske gore (Debeli vrh, 864 m) na vzhodu. Poljanska gora je podaljšek nekoliko višjega Kočevskega Roga (Veliki Rog, 1099 m), ki dolino ločuje od osrednjega dela Bele krajine. Dolina je razpotegnjena v dinarski smeri severozahod-jugovzhod, z dolžino 10 km in s povprečno 3 km širokim ozemljem. Na severu sega do naselja Nemška Loka, na jugu pa do Kolpe oziroma slovensko-hrvaške meje. Geografsko lahko Poljansko dolino razdelimo na dve enoti: nekoliko višji Poljanski ravnik, ki se proti jugu spušča v dolino reke Kolpe.

Dolina ima zaradi nižje in prisojne lege ter bližine Jadranskega morja milejše podnebje od sosednjih pokrajin. Na njo delujejo tako mediteranski vplivi od juga kot panonski vplivi od vzhoda, kar se kaže predvsem v višjih temperaturah in količini padavin. Poleti območje pogosto prizadenejo močna neurja z nalivi in točo, ki povzročijo precej škode. Zaradi vetrovnosti, obsežnih gozdov v okolici in dejstva, da tukaj ni industrijskih obratov, je zrak precej čist. Povprečna letna temperatura znaša okoli 10 °C, v februarju od -1 do 0 °C, v juliju pa okoli 20 °C. V Poljanski dolini pade v povprečju med 1400 in 1500 mm padavin letno. Kljub določenim vplivom morja prevladuje zmerno-celinsko podnebje.

Bogastvo pokrajine predstavlja zakraseli svet, ki se kaže v številnih vrtačah, udornicah, kraških jamah in breznih, v dolini reke Kolpe pa tudi močnih kraških izvirih (Dolski potok, Bilpa). Vodnih tokov na površju z izjemo manjših potočkov in hudournikov ter reke Kolpe ni. Območje gradijo predvsem jurski in kredni apnenci, nekaj pa je tudi zgodnjega triasnega in jurskega dolomita, v južnem delu doline. Rodovitna območja ugodna za kmetijstvo se nahajajo na naplavni ravnici ob Kolpi, ki je pokrita z obrečno-ilovnato prstjo. Na ravniku so razvite pokarbonatne prsti, na večjih strminah pa plitva rendzina. Zaradi nesklenjenosti prsti, ki jo prekinjajo vmesni skalni čoki, je kmetijstvo tam precej oteženo. Velja omeniti tudi rastlinski in živalski svet, saj je to eno od območij, ki predstavlja bivalni prostor zverem pri nas (medved, volk).

V Poljanski dolini se nahaja 25 naselij, ki so razdeljena med dve občini: Črnomelj in Kočevje. Največji naselji v dolini sta Predgrad in Stari trg ob Kolpi. Dolina, ki je bila nekoč po prebivalstvu precej vitalna danes zamira in je uvrščena med demografsko najbolj ogrožena območja v Sloveniji (prevladuje ostarelo prebivalstvo). Za primerjavo izpostavimo, da danes v Poljanski dolini živi 649 prebivalcev, v 19. stoletju pa je ta številka znašala okoli 3000 ljudi. Gostota prebivalstva je precej nižja od slovenskega povprečja, saj znaša nekaj več kot 30 prebivalcev na km2. V prihodnosti bo verjetno izumrlo več naselij v dolini, do zdaj je to doletelo vasi Kot, Hreljin in Parga. Na takšno stanje vpliva tudi odmaknjenost in dislociranost pokrajine.

Na fotografiji je drugo največje naselje v dolini, Stari trg ob Kolpi. Kraj je nastal na ravnem pomolu, ki se strmo dviga nad dolino reke Kolpe. Povprečna nadmorska višina naselja znaša 375 m. Njegovo ime izvira iz časa Turkov, ko je bil kraj povzdignjen v trg. Pod imenom Stari trg se prvič omenja leta 1576. Vaško zasnovo predstavlja široka osrednja ulica, ki jo na obeh straneh obdajajo nanizane enonadstropne hiše, na koncu ulice pa se nahaja cerkev sv. Jožefa (zgrajena leta 1740). V naselju se nahajajo osnovna šola (med najstarejšimi v Sloveniji, začela delovati leta 1820), Kapelica sprave, partizanski grobovi idr.