Porast mačje kuge

Belokranjska veterinarska služba opozarja na porast mačje kuge po Sloveniji, tudi v Beli krajini, zato želijo mačje lastnike seznaniti s to boleznijo, njenim zdravljenjem in preventivnimi ukrepi.

Mačjo kugo ali panlevkopenijo povzroča parvovirus, ki je soroden virusu pasje kuge, vendar se ne prenaša na pse. Prav tako virus ni nevaren za človeka. Z virusom se okužijo mačke vseh starosti, vendar so najbolj prizadeti necepljeni mladiči.

Pri odraslih mačkah bolezen poteka v milejši obliki in z nižjo smrtnostjo. Bolezen je zelo kužna, prenaša se preko telesnih izločkov (blato, urin, slina), s pomočjo bolh, okuženih predmetov, prenaša pa jo tudi človek, ki je prišel v stik z okuženo mačko. Bolezen se pogosto pojavlja na mestih, kjer so večje skupine mačk (zavetišča, prostoživeče mačke, ki so se močno namnožile…). Inkubacijska doba je od 3 do 7 dni, nekateri mačji mladiči poginejo tudi v roku 24 urah. Mlajši kot so okuženi mladiči, večja je smrtnost, tudi do 100 odstotkov kljub zdravljenju.

V telesu virus napada celice, ki se hitro delijo, torej črevesni epitelij, celice limfatičnega in živčnega tkiva.

Klinični znaki so tekoča driska, največkrat krvava, bruhanje, močna dehidracija, sprva povišana temperatura, ki hitro pade pod normalno vrednostjo. Lahko se pojavijo tudi razjede v ustni votlini. Mucki so neješči in zelo depresivni. Pri brejih samičkah virus povzroča abortuse ali rojstvo nevitalnih mladičev. Krvna slika nam pokaže znižanje levkocitov (obrambnih celic), včasih tudi anemijo. Bolezen potrdimo s serološko preiskavo blata, ki traja 10 minut.

Zdravljenje temelji na podporni terapiji, saj zdravila proti virusu ni. Pomembno je nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov. Zdravimo še z antibiotiki, da preprečimo sekundarne infekcije, antiemetiki proti bruhanju, vitamini za izboljšanje odpornosti, sredstvi za zgoščevanje blata, hranjenje po brizgi… Terapija mora biti kar agresivna, da izboljšamo možnosti za preživetje in traja običajno 1-2 tedna.

Proti mačji kugi je možno preventivno cepljenje. Mačji mladič ima lahko materina zaščitna protitelesa do osmega tedna starosti, po tem času pa je dovzeten za okužbo. Prvo cepljenje se svetuje pri starosti osem tednov, nato cepljenje ponovimo čez en mesec, obnovimo pa čez eno leto. Ker gre za kombinirano vakcino, je maček hkrati zaščiten še proti drugim nalezljivim boleznim (kalici in herpes virus, ki povzročata obolenje zgornjih dihal ter razjede v ustni votlini). Res da gre za zelo kužno in hudo bolezen, se ta s pravočasnim zdravljenjem največkrat da pozdraviti. Ravno zaradi ne cepljenja mačk je virus v našem okolju še vedno razširjen in pogosto obsežno izbruhne. Če bi bil delež cepljenih mačk višji, bi mačjo kugo zajezili in rešili številna mačja življenja.

Monika Prvulović, dr.vet.med., ZVC Lipej - Šerbec d.o.o.