Venezuelka, ki svojo ljubezen do plesa širi tudi v Beli krajini

Daniela del Pilar Hočevar Aguilera je Venezuelka, ki od leta 2019 živi v Novem mestu, tesno pa je povezana tudi z Belo krajino. V Kulturnem centru Semič je sinoči pripravila potopisno predavanje o Venezueli, zanimivi deželi ob severni obali Južne Amerike, o kateri se govori vse mogoče, le resnica o njenih izjemnih naravnih lepotah bolj redko pride na dan.

Danielin dedek je bil Slovenec iz Malih Lašč, ki je po 2. svetovni vojni odšel v tujino in dobil službo na univerzi Los Andes v Meridi, blizu Kolumbije. Zaradi slabih življenjskih razmer v Venezueli se je Daniela skupaj z bratom in njegovo družino leta 2019 odločila vrniti v domovino starih staršev preko programa repatriacije. Slovenijo je sicer prvič obiskala že pet let pred tem, a takrat še ni razmišljala, da bi se sem tudi preselila.

Sprva je kot prostovoljka pomagala v Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in se tam kasneje tudi zaposlila. Tujce iz njene jezikovne družine, kot so denimo Španci, Portugalci in Italijani, uči slovenskega jezika. Otrokom pomaga pri domačih nalogah in vodi plesno delavnico.

V ples se je zaljubila že kot majhna punčka. V baletni šoli se je sprva učila baleta in sodobnega plesa, pri enajstih letih pa se je začela spoznavati z orientalskimi plesi. Kasneje je diplomirala iz plesa in odprla svojo plesno šolo v Venezueli, ki pa jo je morala pustiti za sabo. A ne tudi veselje do plesa, s katerim je nadaljevala tudi po selitvi v Slovenijo, kjer je leta 2021 postala državna prvakinja v trebušnem plesu. Ples jo povezuje tudi z Belo krajino, kjer ima večino prijateljev, v plesnem društvu Arabeska pa poučuje trebušni ples in kubansko salso. V deželi belih brez zelo uživa, še zlasti poleti, ko lahko skoči v toplo Kolpo. Poletne temperature ji namreč veliko bolj ustrezajo od zimskih, saj v Venezueli ne poznajo letnih časov, temperature pa se tam skozi vse leto gibljejo okrog 25 stopinj Celzija.

Daniela za Slovence pravi, da nismo tako zelo odprti kot temperamentni Venezuelci, zato pa radi pomagamo drugim. Svojo družino v Venezueli je prvič po selitvi v Slovenijo obiskala lanskega februarja, vendar se tja za stalno ne namerava več vrniti.