Pozornost usmerjena v metliški grad

Belokranjski muzej v Metliki letos obeležuje 70-letnico delovanja. Slovesno so ga namreč odprli 1. maja 1951, v treh proštijskih sobah pa obiskovalcem pokazali prve zasnove arheološke, kulturnozgodovinske in etnološke zbirke, medtem ko so v sobi mestne hiše razstavili predmete narodnoosvobodilnega boja.

Po veliki obnovi metliškega gradu so v jubilejnem 50. letu začeli pisati novo poglavje v muzejski zgodovini, ki so ga najbolj zaznamovali novo postavljena stalna razstava, povečano število obiskovalcev in razširitev dislociranih enot. Direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek je povedala, da si v muzeju, ki pokriva arheološko bogato in pomembno območje, kjer zadnja leta poteka vse več raziskav, zadnjih 15 let prizadevajo za lastni arheološki oddelek. Ob letošnji 70-letnici pripravljajo novo stalno arheološko razstavo, ki bo dopolnjena s pomembnimi najdbami zadnjih desetletij.

Grad naj postane središče kulturno - turistične ponudbe Metlike

Njihova pozornost se zdaj usmerja v metliški grad, katerega velika obnova se je začela sredi leta 1999, po letu 2013, ko je bilo urejeno veliko podstrešje, pa so obnovitvena dela zastala. Za Belokranjski muzej to predstavlja vse večji problem, saj ne more uresničevati v svojem strateškem načrtu zapisanih dolgoročnih razvojnih ciljev. Najpomembnejši med njimi je postavitev prenovljene in dopolnjene stalne razstave, ki je zasnovana na novo in se bo imenovala Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij. Raztezala se bo na 1300 kvadratnih metrov in bo obiskovalce seznanjala z zgodovino in dediščino tega posebnega kulturnega prostora. Sledila bo smernicam sodobne muzeologije, bila bo »enkratna in neponovljiva«. Časovni okvir za postavitev razstave predstavljata dva lepa jubileja Belokranjskega muzeja: 70-letnica in 75-letnica delovanja. Zato Belokranjski muzej naslavlja na Občino Metlika, lastnico gradu, prošnjo za nadaljevanje in dokončanje obnove gradu. Ta ima namreč vse potenciale, da postane središče kulturno turistične ponudbe Metlike, Belokranjski muzej v njem pa izobraževalno raziskovalna ustanova, ki krepi narodno zavest ter je vpeta v širši slovenski in mednarodni prostor. Da gredo takšna razmišljanja v pravo smer, so potrdili številni navdušeni obiskovalci, ki so lansko poletje spoznavali Belo krajino v vseh njenih razsežnostih.

Iskanje trajnih depojskih prostorov

Po večletnih prizadevanjih je Ministrstvo za kulturo Belokranjskemu muzeju odobrilo zaposlitev kustosa arheologa, kar je za nadaljnji razvoj muzeja izjemno pomembno. Čeprav muzej v skladu s Pravilnikom o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest Belokranjskega muzeja Metlika še vedno nima zapolnjenih vseh delovnih mest, pa je situacija veliko boljša kot pred leti. Tega pa ne moremo trditi za depoje, ki ostajajo poleg nedokončane obnove metliškega gradu glavna težava Belokranjskega muzeja. Trenutno težave rešujejo z najemom prostorov v tovarni Beti, kamor so lahko spravili tudi večje predmete, vendar prostori niso opremljeni v skladu s predpisi. A kaže, da bodo v sodelovanju z Občino kmalu začeli reševati tudi ta problem ter poiskali trajne depojske prostore.

Poleg prenove in razširitve stalne razstave, želijo nadaljevati tudi z digitalizacijo muzejskih predmetov in drugega gradiva. Svojo dejavnost želijo še bolj povezati s turizmom, saj menijo, da se razvojni potencial Bele krajine gotovo kaže tudi v kulturnem turizmu, pri čemer je vloga Belokranjskega muzeja ključna in se je ne sme spregledati.