Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

Danes je Prešernov dan, slovenski kulturnik praznik, posvečen avtorju državne himne in bogate jezikovne dediščine, s katero je France Prešeren, “figamož”, slovenščino postavil ob bok velikim, svetovnim jezikom. Na ta dan v številnih kulturnih institucijah odpirajo vrata obiskovalcem, potekajo pa tudi številne slovesnosti.

Slovenski kulturni praznik je dan, ki spodbudi razmišljanje o Francetu Prešernu kot zgodovinsko pomembni osebnosti ter o pomenu, ki ga imata kultura in jezik za državo in narod.

France Prešeren je bil slovenski pesnik, ki se je rodil 3. decembra 1800, v Vrbi kmečki družini. Po uspešno končanem študiju na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je delal, kot odvetnik. V tem času je napisal večino svojih pesmi in pri pisanju le teh, ga je pomembno usmerjal prijatelj Matija Čop. Prešeren je prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi, kjer je tedaj vladala romantična usmeritev.

Bil je nesrečno zaljubljen v bogato Primičevo Julijo, kateri je tudi posvetil Sonetni venec (1834) in še nekatere druge ljubezenske pesmi. Njegovi prijatelji so umirali eden za drugim, ter kot pesnik v času svojega življenja ni bil priznan. V zadnjih letih življenja se je vse bolj soočal z malodušjem, težavami z alkoholom, ki pa je nazadnje povzročil njegovo smrt. Umrl je 8. februarja 1849 v Kranju.

Še danes pa velja France Prešeren za enega največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica (1844), je besedilo državne himne Republike Slovenije, obletnica njegove smrti pa osrednji državni kulturni praznik. V manjšem obsegu obeležujemo tudi obletnico njegovega rojstva in sicer, kot Ta veseli dan kulture.