Prostori, ki tkejo vezi

V prostorih Ljudske univerze Zavoda za izobraževanje in kulturo (ZIK) Črnomelj so včeraj pripravili posvet o prihodnosti večgeneracijskih centrov in drugih skupnostnih prostorov v sistemu dolgotrajne oskrbe. Na okrogli mizi so sodelovali župan Občine Črnomelj Andrej Kavšek, izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar, vodja Hiše Sadeži družbe Črnomelj Marica Balkovec, direktorica ZIK Črnomelj Nada Žagar ter arhitektka in profesorica na Fakulteti za arhitekturo Anja Planišček. Pogovarjali so se o vlogi večgeneracijskih centrov in drugih skupnostnih prostorov pri krepitvi skupnosti in omogočanju kakovostnega staranja v domačem okolju, o strategiji njihovega vzpostavljanja in razširjanja, načinih njihovega organiziranja ter naslovili pomembno vprašanje njihovega financiranja.

Sodobno družbo pestijo vedno večja individualizacija, krhanje socialnih mrež in porast osamljenosti. Družba bi morala na vseh ravneh prepoznati, da je povezana, solidarna in odprta skupnost eden ključnih dejavnikov osebne in družbene dobrobiti ter začeti pospešeno vlagati v skupnostno infrastrukturo. Prostori, soseske, kraji in mesta soustvarjajo naše vsakdanje življenje: lahko pomagajo graditi medčloveške odnose ter spodbujajo vzajemno pomoč v skupnosti ali to otežujejo. Skupnostni prostori, kot so medgeneracijski centri, centri dnevnih aktivnosti starejših, skupnostne kuhinje ipd., v naša življenja vnesejo priložnosti za nova poznanstva, za druženje in skupno veselje, ponudijo topel obrok in še marsikaj. Tovrstni prostori, ki so še posebej pomembni za tiste, ki v bližini nimajo socialne mreže, omogočajo, da se samoorganiziramo, da drug za drugega skrbimo tudi izven naših domov in onkraj družinskih vezi. Tako se lahko oskrba vsaj do določene mere socializira.

Rdeča nit posveta se je prepletala z razmišljanji o tem, ali imamo kot posamezniki stik z vsemi generacijami, kako graditi odnose onkraj družinskih vezi ter na kakšen privabiti ljudi k različnim aktivnostim. Poudarek je bil tudi na vlogi prostovoljstva v sodobni družbi, za katerega se v današnjem času odločajo (pre)redki posamezniki.

Ob koncu posveta je misli lepo strnila ena izmed obiskovalk: Če je ustvarjena dobra in pozitivna klima, sploh ni problema za prostovoljce in uporabnike aktivnosti, ki se ponujajo v določenem skupnostnem prostoru.