Radatoviči

Radatoviči so kraj in območje na Žumberku/Gorjancih, ki meji na občino Metlika.
To ozemlje oz. takratno občino Radatoviči so med drugo svetovno vojno zasedli Italijani, ker je v stari Jugoslaviji to območje spadalo pod Slovenijo oz. srez Črnomelj, sedaj spada pod Hrvaško. V kraju Radatoviči so si Italijani naredili vojaško postojanko utrjeno z bunkerji. Danes nanjo spominja le ostanek dela bunkerja, ki je sedaj del gasilskega doma. Ohranila se je tudi dolga cev italijanskega topa, ki se nahaja na enem od dvorišč v bližini gasilskega doma. Med množico italijanskih vojakov, ki so 4. maja leta 1941 prišli v Metliko je bil tudi Giovanni Cuccu – Ivo, ki je kmalu začel sodelovati s partizani. Decembra leta 1942 pa je tudi dokončno postal partizan, najprej v Tomšičevi brigadi. Leta 1979 so izšli njegovi spomini v knjigi z naslovom Šestnajt mesecev med slovenskimi partizani. V njej je o svojem bivanju v Radatovičih med drugim zapisal: »Zjutraj me je bataljonski poveljnik že klical na raport. Preden sem utegnil kaj povedati, sem že zvedel, da me bodo na zahtevo kapetana Casalena premestili v postojanko v Radatovičih, ki je med nami veljala za kazensko, saj je imela manjšo posadko, bila pa je tudi precej daleč in v hribih ter zato sila nevarna. Zaradi tega je bila posadka skoraj noč in dan v pripravljenosti….V Radatovičih se je marsikdo pritoževal zaradi preveč pogoste in naporne službe. Vsakomur je poveljnik postojanke zabrusil v obraz, da je pač v Radatovičih za kazen, ki jo je treba prestati, potem pa se lahko vsakdo pritoži na višje poveljstvo. Seveda, če se upa, ker je pač vojna, in tistega, ki se preveč pritožuje, lahko doleti še kaj hujšega…Po desetih dneh je bilo moje kazni konec, poslali so me nazaj v Metliko.«
Iz Radatovičev je krasen razgled na Belo krajino, Žumberak, Gorjance, Trdinov vrh. V prostorih nekdanje šole pa je zanimiva muzejska zbirka, ki prikazuje življenje na območju tega dela Žumberka. O zgodovini in življenju na tem območju, posebej ko je tu potekala meja med Italijo in Neodvisno državo Hrvaško (NDH), so nam veliko povedali Janko Goleš, Niko Drakulič, Dragan Vukšić in Ilija Strahinić. Danes so mnoge vasi v tem delu Žumberka prazne in porušene, brez ljudi. Politika, državna meja in sedaj tudi bodeča žica očitno zelo vplivajo na tukajšnje življenje. Prihodnjič več o Žumberčanih/Uskokih, predvsem pa o Brezovici, kjer danes poteka ena od najbolj neživljenjskih mej med Slovenijo in Hrvaško, pa tudi o Ostrižu nad Radovico, kjer je bil med drugo svetovno vojno mejni prehod med Italijo in NDH, v času druge Jugoslavije (SFRJ) ga ni bilo, danes pa je med Slovenijo in Hrvaško.
V Žumberku so bili z menoj še dr. Božo Repe, dr. Peter Mikša, dr. Bojan Balkovec in dr. Matija Zorn.