Regijsko srečanje mladih raziskovalcev Dolenjske in Bele krajine

V tednu od 25. do 29. maja so, zaradi epidemije s skoraj dvomesečno zamudo, potekale predstavitve raziskovalnih nalog, ki so jih v tem šolskem letu pripravili mladi raziskovalci. Namesto na sedežu organizatorja srečanja, tj. Gimnaziji Novo mesto, so predstavitve in zagovori tokrat potekali na daljavo. Mladi raziskovalci so svoje naloge predstavili ocenjevalnim komisijam preko videokonferenc.

S Srednje šole Črnomelj so bili na srečanje prijavljeni štirje dijaki s tremi raziskovalnimi nalogami.

Urška Bahor, 2. aG, je pod mentorstvom Vesne Fabjan, prof., in zunanje mentorice Ane Marije Blažič, prof., izdelala raziskovalno nalogo s področja Arhitektura, gradbeništvo ali promet. V nalogi z naslovom Trajnostna ploščad Majer – prostor povezovanja in vsakodnevnega učenja je oblikovala predlog za ureditev območja med staro vojašnico in teniškim igriščem v Črnomlju, ki bi ga po njenem lahko namenili za medgenaracijski park, tj. prostor za druženje in rekreacijo.

Manca Bajuk in Špela Vraničar, obe iz 2. aG, sta prav tako pod mentorstvom profesorice Vesne Fabjan pripravili raziskovalno nalogo s področja Ekologija z varstvom okolja. Delo z naslovom Pomagajmo preživeti črnemu močerilu sta posvetili črni človeški ribici, belokranjskemu endemitu, ter pri tem preiskovali geološke razloge za omejitev njegovega habitata, stanje kvalitete vode ter pogoje za ohranitev te edinstvene vrste.

Vid Kavčič, prav tako iz 2. aG, pa je z mentorjem Tilnom Šetino, prof., izdelal raziskovalno nalogo s področja Matematika ali logika. V svojem delu z naslovom Ročno korenjenje je preko serije svojih avtorskih izrekov in dokazov utemeljil postopek za računanje vrednosti kvadratnih korenov brez uporabe tehnologije ter podal idejo, kako ta algoritem posplošiti na korene višjih stopenj.

Naši raziskovalci so dosegli lep skupni uspeh, saj so se vse tri raziskovalne naloge uvrstile v prvi krog državnega srečanja.

Tam jih bodo ocenjevalne komisije v sestavi univerzitetnih profesorjev ponovno pregledale ter najboljše naloge v državi uvrstile v drugi krog, kjer jih bodo raziskovalci ponovno predstavili ter se potegovali za najvišje uvrstitve.

Vsem štirim dijakom gredo občudovanja za raziskovalno vnemo, ustvarjalni nemir in jeklene živce, ki so potrebni za izdelavo raziskovalne naloge. Če so vsi ti pogoji izpolnjeni, je pot do uspeha morda ne zagotovljena, vsekakor pa dobro tlakovana. Zaželimo jim srečno na državni ravni tekmovanja!