Semič v starih cajtih (133)

Na starost je rezljal ptiče

Pripoveduje: Blaž Kočevar.

V prispevku ''Obnova ceste" sem omenil delovodjo Jožefa Kregarja. Bil je stari oče ''Partizanke Tonke'', ki smo jo predstavili na naši strani 26. marca. Tokrat bom na kratko opisal še njegovo zanimivo življenjsko popotovanje.

Otroci smo ga občudovali, kako spretno je iz koščka brezobličnega lesa izrezljal ptička in ga lepo pobarval, da je bil videti, kot bi bil živ. Iz lesa je izdeloval tudi razne druge zanimive spominke. Zelo radi smo ga poslušali, ko nam je doživeto pripovedoval o svojem zanimivem življenju. Zelo nenavadno pa se nam je zdelo, da se je med pripovedovanjem mnogokrat raznežil in se večkrat tudi bridko razjokal.

Jožef Kregar, tako se je mož imenoval, je izhajal iz premožne družine iz Gornjih Gorij pri Bledu. V ljubljanskih šolah se je izučil za rezbarja in gradbenika. Bil je postaven mladenič, velik veseljak, humorist, ljubitelj lepih žensk in je rad živel na veliki nogi.

Bil je zelo podjeten. Sodeloval je pri gradnji Grubarjevega kanala v Ljubljani; kot delovodja je gradil odseke železniških prog v različnih predelih Avstrije in v Bosni; sodeloval je pri gradnji Belokranjske železnice od Semiča do Otovca.

Bil je tudi fotograf, gostilničar in trafikant.

Med prvimi Slovenci, okoli leta 1907, je imel v lasti kinoprojektor in ''električno gledališče'' (dvorano, v kateri je predvajal neme filme).

Dobro je zaslužil, ni pa mogel pri sebi trpeti denarja. Ko je na zabavah in veseljačenjih vse zapravil, se je zopet lotil resnega dela; in zgodba se je kmalu ponovila.

Imel je mnogo ljubic in bil trikrat poročen, vendar se za družino ni nikoli kaj dosti brigal. V borni hišici v Vavpči vasi je leta 1957 reven in osamljen v dvainosemdesetem letu zaključil razburkano življenjsko pot. Pokopan je v neoznačenem grobu na pokopališču pri Sv. Duhu.