Semič v starih cajtih (16)

Anton Lovko

Pripoveduje: Blaž Kočevar.

Anton Lovko je bil rojen leta 1920 v Zamostecu pri Sodražici. V partizanih je bil radiotelegrafist, zato so ga zadolžili, da postavi na noge semiški obrat za izdelavo kondenzatorjev, ki naj bi bil v sestavi ljubljanske tovarne imenovane Telekomunikacije.

Postal je prvi obratovodja. Najprej je vodil urejanje prostorov nekdanjega državnega posestva. Veliko težav je imel, da je pridobil prvih 12 delavk in delavca. 1. aprila 1951 je, čeprav v nedokončanih prostorih, stekla preprosta proizvodnja. Delavke so navijale kondenzatorske svitke na ročnih navijalnih strojih.

Anton Lovko je bil deklica za vse. Bil je obratovodja, skladiščnik, administrator, prevoznik, opravljal je tudi vrsto drugih potrebnih del. Bil je strog do drugih, predvsem pa do sebe. S svojo požrtvovalnostjo, delavnostjo in prijaznostjo je bil vzor delavkam in delavcem, ki so ga kljub strogosti spoštovali, cenili in imeli radi.

Širil je proizvodne prostore in v letu 1953 zaposlil 25 novih delavcev. Širili in modernizirali so tudi proizvodnjo. Leta 1962 se je semiški obrat osamosvojil in postal samostojna tovarna kondenzatorjev v okviru podjetja Iskra Kranj. Anton Lovko je konec leta 1962 odšel na novo delovno mesto.

Bil je prvi obratovodja semiškega obrata, predhodnika poznejše Iskre Semič. Znani sta anekdoti, kako je šel s svojim motorjem s prikolico ob štirih zjutraj v Ljubljano po material, ali kako je usposobil delavki staro kolo, da ni rabila pešačiti v službo.

S svojim delom je postavil trdne temelje semiški tovarni Iskra, ki kljub mnogim spremembam še danes uspešno deluje in daje kruh Semičanom in mnogim Belokranjcem.