Semič v starih cajtih (27)

Grad Krupa pred prvo svetovno vojno

Začetek gradu Krupa ni znan, a stal je bržkone že ob koncu 12. stoletja. Po Valva­sorju so bili njegovi prvi lastniki gospodje Krupski, ki so izhajali iz rodbine grofov Blagajev; ti so se pojavili v slovenskohrvatski zgodovini ob koncu 12. stoletja.

Iz rodu Krupskih je bila pomembna grofica Ana, ki se je omožila z grofom Otonom Ortenburškim, kolonizatorjem Kočevske. Kot vdova je bila lastnica več gospostev ter je po Valvasorje­vem pisanju ustanovila župnijo v Radovljici, avguštinski samostan v Ljubljani in ženski samostan v Velesovem, v katerega se je tudi sama umaknila.

Po izumretju Ortenburžanov leta 1418 so po dedni pogodbi iz leta 1377 prevzeli grad Krupo in vsa ortenburška gospostva Celjani. V vojskovanju med njimi in Habsburžani je leta 1439 porušil grad Krupo Jan Vitovec. Kasneje so krupsko gospostvo podedovali go­spodje Hohenwarthi, bratranci Ortenburža­nov. Ko je leta 1483 umrl Andrej pl. Hohenwarth, celjski in metliški glavar, si je krup­sko gospostvo priženila plemiška rodbina Burgstall s poroko z njegovo edinko Marga­reto.

Grofje Burgstalli so tu gospodarili nad 200 let ter so imeli dalj časa v svojih rokah tudi gradova Gradac in Pobrežje ter gradič Krasinec.

Čeprav je bil grad Krupa mogočna utrdba z dvižnim mostom, so 23. junija 1565 presenetili nepazljivo stražo Turki, vdrli vanj po mostu in grad izropali. V prvem deset­letju 18. stol. so si pridobili grad Krupo z gospostvom grofje Lambergi, ki so ga leta 1737 prodali pl. Bonazom. Leta 1773 je grad z gospostvom podedovala grofica Frančiška Auersperg, rojena Apfaltrern, od katere so ga prevzeli leta 1804 baroni Apfaltrerni in ga obdržali v svojih rokah 100 let. V istem času so bili tudi lastniki gradu Pobrežje.

Leta 1904 je baron Artur Apfaltrern prodal oba gradova s pripadajočim veleposestvom gradaškemu poštarju Juliju Mazelletu in metliške­mu hotelirju Danijelu Makarju. Leta 1918 sta grad Krupo z mlinom in veleposestvom kupila brata trgovca Anton Zurc iz Črnomlja in Ivan Zurc iz Semiča, nakar ga je še istega leta prevzel njegov sin trgovec Josip Zurc iz Semiča, ki je bil zadnji lastnik gradu.

Vir: Simonič, Ivan (1977). Grad Krupa v Beli krajini. Kronika (Ljubljana), letnik 25, številka 3, str. 198-200. Pridobljeno s http://www.dlib.si.