Semič v starih cajtih (294)

Pretresljivo pismo

Današnja fotografija in pisni prispevek se navezujeta na video posnetek, v katerem Ana - Eni Simonič (rojena Košič) pripoveduje o revščini v zaledju bojev prve svetovne vojne.

Pismo njene mame Ane, možu Jakobu Košiču s Podrebra, ki mu ga je poslala 25. marca 1916 na soško fronto, sem ohranil v originalnem nepopravljenem besedilu.

“Ljubi moj mož!

In jast tveja žena ti pišem en par besed v katerih ti želim ljubo zdravje. Dobila sem karto pred par dnevi. Ni smeha vredno pa vendar smo se smejali ko je Eni prinesla karto. Ko smo brale ko že ves utrujen tako špasno zapišeš, da polento mejšaš. Je rekla Eni de zdej pa nese lačen ko polento mejšaš. Sem de be blo konc tistega mejšina. Zdej že nekaj dni ni slišat sem strejlina kakor je bilo poprej. Mene se tako vide de gre konc h kraje. Al ta nesrečna vojska zmeraj bol divja. Sliše se de se bo Amerika vklučla.

Ti ne verjameš kako je tukaj žalostno. Dela je doste pa neker nekogar ni. Jest sem zmeraj mislila de boš pršu vender kaj pogledat pa tebe ni.

Človek be se kej s tabo pomenu o gospodarskih rečeh.

Kako čem s tistem sodom. Al ga bom dala samo nabit al pa prerezat kakor se reku de boš dal z enega napravet dva. No me pomagi de te bo prov. Treba bo zacajta dat v delo ker starme Kolarje zdej ko je sam gre počase tisto delo.

Ne zameri mi ko ti tako pišem. Vidiš ljubi moj mož, kulko se mantramo, ti tam, jast pa tukaj.

Je glih božja volja de smo mi tega na svet včakale.

Samo te prosem ljubi moj ne godrnjaj preveč. In de nebe kleu de se preveč Bogu ne zamereš. Le Marijo pomočnico imej na misle in svojega zvestega angela varha pa bo boljše. Ker je že pozno v noč bolj slabo pišem.

K sklepu te srčno pozdravljam in te želim, de be ljubi bog dal še enkrat srečno svidenje. Bodi tisočkrat pozdravljen ljubi moj mož od mene žalostne žene in od svojih otročičkov.

Zbogom ljubi moj mož! Zbogom. Lahko noč.”

Ker tega pisma pošta naslovljencu ni mogla vročiti, ga je vrnila pošiljateljici. Tako se je ohranilo in danes potomcem verodostojno priča o težkih časih prve svetovne vojne.

Na spodnji fotografiji je Košičeva družina fotografirana po smrti očeta Jakoba, ki je bil ubit v bojih na soški fronti leta 1916. Na njej so Jakobov sin Anton, žena Ana, hčerki Angela in Ana – Eni (od leve proti desni).

Opomba: V zborniku ‘Prva svetovna vojna in Semič’, ki ga je izdalo KUD Jože Mihelčič Semič leta 2018, lahko najdete še veliko podobnih zanimivih prispevkov in fotografij.