Semič v starih cajtih (298)

Škalova draga

Leta 1952 sem začel obiskovati osnovno šolo v Semiču. Dobro se spominjam, da smo takrat telovadili v bližnji Škalovi dragi. Danes se tam nahaja šolsko in Partizanovo večnamensko telovadno igrišče.

V delu drage, takoj pod šolo, je bila njivica, na kateri je rasla koruza; drugi del drage v smeri proti danes ''pokojnima sokolskima lipama'' in balinišču pa je bilo kotanjasto travnato igrišče.

Otroci smo nenamerno potacali in polomili vso koruzo, ko smo po njej iskali naše skromne športne rekvizite, ki so nam ušli vanjo.

Lastniki so se jezili na nas in naše nemočne učiteljice. Pritožit so se šli tudi k šolskemu upravitelju Metodu Plutu, vendar brez posebnega uspeha. Kmalu so obupali in opustili pridelavo poljščin. Tako smo sčasoma osvojili celotno drago za naše športne namene in potrebe.

Po letu 1953 se je prvi rod ''partizanovcev'' lotil razširitve športnega igrišča. Fantje so se s krampi, lopatami, macolami in neomajnim udarniškim navdušenjem zagrizli v skalnato pobočje na severnem delu drage in in tako podaljšali igrišče za nekaj metrov v dolžino in širino. Prekrili so ga tudi s črnim lešem (premogovimi ugaski). Pri udarniškem delu so bili najprizadevnejši: Tone Simonič s Podrebra; Stane Štrumbelj,Toni Malnarič - Duničan in Branko Derganc iz Semiča; Toni Malnarič – Kukar, Franci Pustavrh in Tomaž Kočevar iz Vavpče vasi; …

Kljub vsem posegom in velikemu trudu, se je igrišče ob vsakem večjem nalivu spremenilo v veliko lužo.

Posebno zanimivo je bilo, ko se je v juniju leta 1955 utrgal oblak in se je igrišče za dva dni spremenilo v manjše jezero, po katerem smo z nepopisnim veseljem brodili bosonogi šolarji. Najpogumnejši in najimenitnejši se nam je zdel Šinkovčev Stane iz Miharjeve gore, ki je v skoraj novih irharicah sedel sredi plitvega jezerca, navdušeno kričal in z velikim užitkom z umazano črno vodo škropil vse okrog sebe.

Ja, ja; takrat smo mladi res znali izkoristiti vsak prosti trenutek, da smo se lahko ''nanoreli'' na našem edinem semiškem igrišču, v naši Škalovi dragi.

Danes se v semiški občini lahko pohvalimo z več kot tridesetimi modernimi športnimi objekti, ki pa so, vsaj tako se meni staremu zdi, premalo izkoriščeni in kar prevečkrat samevajo.

Fotografijo telovadnega nastopa semiških članov telovadnega društva Partizan, je posnel neznan fotograf leta 1955, v SV delu Škalove drage. Za ''postrojenimi'' telovadci je dobro viden udarniški trud ''partizanovcev''; nad travnikom pa sta dokaj strma trasa makadamske ceste proti Vrtači in kozolec v Štricljevem podu.