Spomini partizana Gabreta iz Žumberka/Gorjancev/Bele krajine

Gabre Bogdanovič (star 95 let) z ženo Marto zadnji dve leti živi v Domu starejših občanov v Črnomlju. Skupaj sta že 65 let. Gabre je bil aktiven član telovadnega društva Sokol, partizan, učitelj zgodovine, športnik, aktivist v različnih društvih …Rodil se je v Malem Lešču pri Metliki. Gabre pozna veliko zgodb iz območja nekdanje občine Radatoviči na Žumberku, ki je pred Italijansko okupacijo spadalo pod Slovenijo oz. srez Črnomelj v Dravski banovini. Zato so to območje okupirali Italijani, ki so imeli postojanko v Metliki, Brezovici in Radatovičih, mejni prehod s takratno NDH pa je bil na Ostrižu nad Radovico. Meja med fašistično Italijo in ustaško Neodvisno državo Hrvaško je šla po meji takratne občine Radatoviči. Gabre pravi: »Ni bilo bodeče žice niti minskih polj. Italijani so samo patrulirali, da bi delali kake karavle tega ni bilo. Nobenih dokumentov za prehod niso izdajali. Bil pa je strah, da bi ustaši prišli in kaj naredili, koga aretirali, kakšno hišo zažgali … Ustaši so znali, da so bili Radatoviči opredeljeni za NOB, Žumberčani smo bili sovražniki NDH. Posamezniki so šli čez mejo ilegalno, švercali so živino. Ilegalna pot je bila iz smeri Radatovičev v Sošice in v smeri Kašta. Radatoviči so bili navezani na Slovenijo. V toku vojne so prihajale slovenske brigade v Radatoviče, imeli so skupne akcije z žumberačkimi. V toku vojne je bila komunikacija Žumberčanov in Belokranjcev trdna, močna. Iz Radatovičev so bili tako Italijani pregnani že novembra 1942, kapitulacija Italije pa je bila šele septembra 1943. Edina Italijanska postojanka po novembru 1942 je bila nato v Metliki.«
Gabre se je bojeval v Tomšičevi in Gubčevi brigadi. Leta 1943 je bil ranjen pri Grosuplju, poslali so ga v partizansko bolnišnico pri Radatovičih. Postal je partizanski učitelj v vasi Drage in tudi mladinski funkcionar Združene zveze antifašistične mladine Jugoslavije. Kot tak se je maja 1944 v Drvarju udeležil antifašističnega kongresa, kjer je poročal o množični udeležbi mladine v NOB. Tam se je prvič srečal s Titom in Stanetom Kavčičem. Gabre pravi, da je bil to nepozaben dogodek. Tito je mladini namenil same pohvale …
Nadalje je Gabre povedal: »V Radatovičih se je komaj čakalo konca vojne. Štiri leta biti pod okupacijo, štiri leta borbe, štiri leta prenašat vojne težave, neizvesnosti, kdaj bo konc. Bila je eksplozija ko je bila osvoboditev. Mladina je organizirala mitinge, to se je popevalo, pucalo iz orožja …«
O tem, kaj je povedal o povojnem dogajanju v tem delu Žumberka, pa kdaj drugič.
Obširen pogovor z Gabretom smo posneli na Hrastu pri Metliki, 29. junija 2017. V Domu starejših občanov v Črnomlju, kjer se z ženo Marto zelo dobro počutita, pa smo ga obiskali 16. septembra 2017. Objavljene fotografije smo posneli na Hrastu in v Črnomlju.