Spominska plošča za Konrada Barleta in zasajena lipa

Pred jutrišnjim dnevom sajenja medovitih rastlin je Čebelarsko društvo dr. Jožef Starc Metlika, ki letos obeležuje 110 let delovanja, danes na nekdanji hiši učitelja Konrada Barleta na metliškem Trgu svobode, odkrilo njegovo spominsko ploščo. Prisotne, med katerimi so bili tudi svojci Konrada Barleta, sta nagovorila predsednik metliškega čebelarskega društva Jožef Veselič in metliška podžupanja Martina Legan Janžekovič.

Na pokopališču pri Treh farah v Rosalnicah pa so nato predstavniki čebelarskega društva, krajevne skupnosti Rosalnice, PGD Rosalnice, Komunale Metlika, Barletovi svojci in metliški župan Darko Zevnik, posadili lipo ob potki od vežice do pokopališča. Zbrane sta nagovorila predsednik metliškega čebelarskega društva Jožef Veselič in župan Zevnik. Prisotni so obiskali tudi grob Konrada Barleta in prižgali sveče.

Konrad Barle je bil pomemben za razvoj čebelarstva v Beli krajini. Od ustanovitve društva 1898 je bil član Slovenskega čebelarskega društva, kot prvi belokranjski čebelar se je oprijel AŽ-panja in uporabo razširil v Beli krajini. Leta 1912 je ustanovil in vodil podružnico Slovenskega čebelarskega društva v Metliki, že od 1908 je vodil opazovalno postajo v Metliki, ki je bila ob postavitvi ena od šestih delujočih na območju Kranjske. Leta 1919 je dal pobudo za ustanovitev podružnice čebelarskega društva v Črnomlju. V Slovenskem čebelarju je objavljal poročila o delu opazovalnice in še vsaj do začetka štiridesetih let 20. stoletja svoje znanje o čebelarjenju na novejših osnovah prenašal drugim čebelarjem, zaradi česar so številni prevzemali AŽ-panje s premakljivim satjem, skrbeli za lepšo podobo čebelnjakov s poslikavo idr. Prizadeval si je, da bi imela vsaka šola v njegovem okolju svoj čebelnjak; tako je bil v času njegovega poučevanja v Metliki čebelnjak na šolskem vrtu, za katerega je tudi skrbel.

Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, ki si je zadala cilj, da do leta 2030 v Sloveniji posadimo dva milijona medovitih rastlin, praznujemo 26. marca Dan sajenja medovitih rastlin. Slovenski čebelarji se dobro zavedajo pomembnosti ohranjanja čistega in zdravega okolja, saj že vsaka najmanjša sprememba v njem lahko zelo hitro vpliva na naravo, kar med prvimi občutijo naše čebele in ostali opraševalci. Zaradi tega se je Čebelarska zveza Slovenije odločila, da naredi odločnejši korak in prevzame pobudo za zmanjševanje negativnega vpliva na okolje zaradi toplogrednih plinov, za katere smo vsi odgovorni. Za uspešno izvedbo projekta potrebujejo avtohtone sadike medovitih dreves, kot so lipa, javor, kostanj, jabolka, hruška, češnja.

Želijo si, da bo ta projekt postal vsakoleten, ko bo vsak izmed nas posadil medovito rastlino in s tem omogočil pašo ter preživetje našim opraševalcem, hkrati pa s svojim dejanjem omogočil ohranitev narave za prihodnje rodove. Cilj je, da Slovenija in celoten svet stopi skupaj in da 26. marca posadimo čim več medovitih rastlin, še poudarjajo v Čebelarski zvezi Slovenije.