Spominski pohod v prvo skrito bivališče belokranjskih partizanov

Miklarji (nemško Brunngeräuth, kočevarsko Prunngreit) je opuščeni kočevarski zaselek v občini Črnomelj, leži ob cesti Črnomelj - Kočevje. Blizu Miklarjev je v gozdu kraška vrtača, kjer je bilo med 12. avgustom in 9. septembrom 1941 prvo bivališče belokranjskih partizanov. Nahaja se pod vrhom 838 m visokega Židovca, dobre pol ure hoda od Miklarjev. Prva belokranjska skupina partizanov je tu 22. avgusta 1941 štela dvanajst mož. To so bili: Jože Vrščaj, Janez Hočevar, Vinko Švajger, Polde Jerman, Tone Malerič, Janko Stariha, Štefan Dvojmoč, Mirko Martinšek, Milan Šimec, Anton Jelenc, Lojze Fabjan in Ivan Brula. Oborožitev je bila dokaj slaba. Sprva so imeli samo tri puške, nekaj pištol in ročnih granat, s čimer so šli v prvi napad na italijansko patruljo na cesti pri Gribljah.

V eni od hiš v Miklarjih je bila del leta 1942 rekonvalescentna bolnišnica Bobovec.

14. novembra 1943 sta se ob sovražnem vdoru iz Kočevja pri Miklarjih ob 6. uri zjutraj pomotoma spopadli nemška in domobranska skupina, ki naj bi uničila glavne in zaledne partizanske enote v Beli krajini. Prvi so prišli iz Koprivnika po cesti, drugi pod vodstvom Rupnikovega sina pa iz Mrzlih drag in se ob 6. uri zjutraj v megli srečali. Spopad je skupini toliko zadržal in opozoril partizane, da so se lahko pravočasno umaknili.

Pohod v Miklarje je včeraj organiziralo Združenje borcev za vrednote NOB Črnomelj.