Stara Metlika (187)

Predvolilne zdrahe v Metliki

Piše Alenka Mežnaršič.

Začelo se je, ko je Jožič v glavnem mestu naredil križ pod neko važno in za javnost zaprto pisanje. Završalo je po vsem mestu, najprej so strnili betice Majlondčani. Možaki so modrovali, da je bil takoj po drugi svetovni vojni prvi občinski človek prav iz Majlonta.

Tone je prepredal svoje misli in dejal:" Kdo, vas vprašam, je boljši od nas, mi bomo postavili zopet svojega predstavnika za občinskega moža. Nekaj glasov mu je potrdilo in nekaj rok se je dvignilo v zrak. Potem se je neki pametnjakovič spomnil, da bi k sebi pritegnili še volivce z Vejarja, Majerja in Lurda, pa čeprav je tam le Lurdška mati božja. Fantje, poglejte, tudi vsa komendska okna so obrnjena proti Majlontu, to se pravi, da tudi oni gravitirajo k nam!" se je oglasil nekdo zadaj.

No, kasneje so se dogovorili s plackimi, Weisova gasa pa bo tako in tako prestopila k plackim. Tako bomo dovolj močni, le če placki ne bodo sami predlagali svojega predstavnika za župana.

Združeni Hribljani, Veseličarji in vsi s Svržakov pa še z Mestnega brega in Zvirkovega Vrha so dokončali, da bodo predlagali svojega kandidata, saj če ne že za prvega, pa za drugega v občinski stavbi. Seveda so vse utemeljili s tem, da so na najvišji točki mesta, kar je tudi zelo pomembno. "Ali nimamo mi najlepši razgled na mesto pod seboj in bodoči občinski mož, bi takoj zjutraj strokovno ugotovil, kaj in kako, katera streha je za popravilo, ali če so komunalci zalili cvetje v parkih? Ali so smetarji že odpeljali odpadke na zbirni center? Videl bi tudi, kako so pometene občinske ceste in v zimskem času splužene. Zvečer preden bi legel k zasluženemu počitku, pa bi imel pregled nad mestnim semaforjem in javno razsvetljavo. Ugotovil bi lahko, kako upoštevajo in izvajajo gostilničarji in diskači čas, ki jim je določen za delovanje, kje delajo nered in kje točijo pijačo že opitim gostom.

Vsi so bili kot eden, da bosta prvi in drugi mož v občinski stavbi prav iz njihovih vrst in vsak izmed njih se je že videl v vsem sijaju v njegovi obnovljeni pisarni, v kateri bo pil kavico s prišleki in gosti, ki bodo prišli iz velikega mesta pogledat njihovo mestece.

Z neverjetno naglico je prišlo vse na ušesa požeškim ženskam, ki so zagnale krik in vik ter se pognale na cesto s transparenti in dale vsem po mestu vedeti, da želijo in zahtevajo svojo mater županjo. Seveda jo hočejo, saj v vsej zgodovini mesta še nikoli ni sedla na občinski stol predstavnica nežnejšega spola. Bile so trdne v svoji odločitvi. Naša zahteva je postaviti žensko na županski stol je bilo slišati po mestu in na transparentih, ki so jih nosile je pisalo:" Dol z moškim šovinizmom. Hočemo županjo!"

Po hitri odločitvi so se jim pridružile še volivke iz Štakorove gase. Možje so nemo strmeli in kimali, kajti doma so jih žene privile kakor prešo v zidanici, čeprav jim, po pravici rečeno, niso dali čisto prav v njihovi odločitvi. Bili so tiho in modrovali, ko žensk ni bilo poleg, skriti v zidanici, kamor so se zatekli pred viharjem svojih žena. Tisti dan in še kateri ni bilo toplega kosila in ne večerje v požeških hišah.

Potem pa je prišlo do vsesplošnega nereda. Placki so bili v sporu s strniškimi in tistimi iz Drag, zadnja okna so si demonstrativno zaplankali ter gledali le skozi sprednja, kajti strniški so jim kazali osle in jezike. Placki so imeli v mislih svojega župana, čeprav se še na vseh treh placih niso zagotovo odločili, iz katerega trga bo župan. Seveda tisti pri cerkvi, kjer stoji tudi mestna hiša, bili prepričani, da pripada župansko mesto le njihovemu predstavniku.

Ljudje z Drag, Strnišča pa tudi s Cancenberga niso več hodili k maši v Metliko, pač pa k Trem faram v Rosalnice. Placki pa so hodili po mestu zaraščeni, ker jih strniške frizerke niso hotele striči. Volivci s Šrange so se še pogovarjali z občani iz Majlonta, pa so morali na njihova zborovanja okrog Strarega Pilda, ker jim je bilo to vsekakor predaleč, so raje pristopili k Cancenbergu in Pungartu.

Špitalčani iz Špitalske Drage se niso zgledovali na druge predele mesta, pač pa so se enostavno odcepili ter zbrali svojega župana skupaj z vso občinsko oblastjo. Kot severna, razvita in obmejna občina so postavili carinsko postajo ter mejni prehod z vso potrebno strukturo. V jesenskem času bo prometa dovolj, po zidanicah bo kipel in se pogovarjal mošt v cisternah in sodih tam do Martinovega. V gozdu nad Špetalsko Drago pa bo v jeseni veliko gob in kostanja, tako da ni problema za turizem. To je dober dohodek za v novi občinski proračun.

Vsi drugi predeli se kregajo med seboj, ženske si kažejo jezike in dvigujejo krila druga drugi, ter se udarjajo po zadnjici. Še najbolje so rešili svoj problem glede občine volivci v Špetalski Dragi in so zelo zadovoljni s svojo rešitvijo.