Stoletnikov vse več, Nikolaj Dragoš ostaja najstarejši moški prebivalec Slovenije

Stoletniki so najhitreje rastoča populacija v Sloveniji. Če jih je bilo še konec leta 2000 vsega 60, jih je Statistični urad konec lanskega leta naštel 344. Med njimi 279 žensk in 65 moških. Zanimivo je, da je med njimi nadpovprečno veliko samskih žensk in učiteljic. Starostne meje se tako premikajo navzgor, praznovanje stotega rojstnega dne pa ni več nikakršna večja posebnost.

Najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov ostaja Nikolaj Dragoš (1907-2018) iz Gribelj, ki je dočakal 110 let in 216 dni. Bil je eden od le treh superstoletnikov v slovenski zgodovini. Poleg njega sta superstoletnici oziroma sta starost 110 let dosegli še Marija Vencelj Maggi (1905-2016) in Katarina Marinič (1899-2010), ki je kot najstarejša Slovenka vseh časov umrla v starosti 110 let in 307 dni.

Nikolaj Dragoš se je 27. avgusta 1907 rodil v vasi Griblje. Po drugi svetovni vojni je dobil službo kot delavec ljudske milice in v okviru uprave za notranje zadeve deloval vse do svoje upokojitve. Poročil se je star 40 let ter imel sina in hčerko. Še malo pred smrtjo je pisal pesmi in ob stoletnici izdal avtobiografijo.

Ko je leta 2017 v poljanski enoti ljubljanskega Doma upokojencev Center praznoval 110. rojstni dan, mu je prišel čestitat tudi takratni predsednik republike Borut Pahor.

Pogovor z Dragošem posebno doživetje

Da je šlo za prav posebnega gospoda se za Nedeljski dnevnik spominja tudi arheolog dr. Blaž Podpečan, ki se ljubiteljsko ukvarja z raziskavo stoletnikov in se je doslej pogovarjal z največ slovenskimi stoletniki. Dragoša je obiskal dvakrat, prvič pri 102 letih, ko je z njim opravil intervju za raziskavo o slovenskih stoletnikih, drugič pa pri starosti 106 let, ko mu je izročil izvod revije Kakovostna starost, v kateri je bil objavljen del njunega pogovora.

»Gospod Dragoš je bil, če se izrazim nekoliko poetično, pravi ambasador kakovostne starosti stoletnikov, saj je bil v visoki starosti telesno in predvsem duševno zelo vitalen. Vedno si je vzel čas za raziskovalce in novinarje, četudi so ga bolj ali manj vsi spraševali podobna vprašanja, povezana z njegovo izjemno dolgoživostjo,« se za Nedeljski dnevnik spominja dr. Podpečan.