Na vsebino

Strašni zmaj na Mirni gori

Prvo ljudsko izročilo pravi, da je v lepem gradu na Mirni gori nekoč živel zmaj s tremi srci. Imel je sestro, ki je bila lepa kakor vila. Nikomur pa je ni dal za ženo, ker se nihče ni upal k njemu, da bi si jo izprosil. Pod Mirno goro pa so takrat živeli trije bratje, ki se niso bali niti zmaja s tremi srci. Na smrtni postelji jim je oče rekel: »Pojdite na Mirno goro v zmajev grad nevesto iskat! Kdor si jo bo pridobil, bo srečno živel dolgih sto let.«
Zgodba je nato kar dolga in krvava. Konča se pa tako, da je šele tretji brat premagal strašnega zmaja. Potlej je priredil pir in povabil nanj vso srenjo izpod Mirne gore. Po piru pa je s svojo lepo ženo živel v gradu dolgih sto let. Ko pa sta umrla, je grad na Mirni gori razpadel, da ni ostal kamen na kamnu.

Drugo ljudsko izročilo pravi, da je v votlini na gori domoval zloben zmaj. Ko je v dolini dozorelo žito in zorelo grozdje, je bruhal hudourne oblake. Iz njih je padala debela toča, ki je sedem let zapovrstjo uničila ves pridelek. Ker je zavladala lakota, so se ljudje zatekli po pomoč k sv. Frančišku Ksaveriju, varuhu pred vremenskimi neprilikami. Ko so nad zmajevo votlino pozidali svetniku posvečeno cerkev, so hude ure prenehale, gora pa je dobila ime Mirna gora.

S 1048 metri je najvišji vrh Bele krajine. Nanj iz vasi Planina vodi lepa gozdna učna pot, opremljena z ličnimi tablami gozdarja Franca Janeža, ki nam prikazujejo pestro gozdno življenje in pomen gozda pri ohranjanju vode. V okolici pa je na ogled staro gozdarsko orodje, vagon nekdanje gozdne železnice, apnenica in oglarska kopa. Vas Planina je med 2. svetovno vojno nudila zavetje partizanskemu gibanju, tu je bil ustanovljen tudi Partizanski invalidski zbor. V bližini so tudi ostanki nekdanje kočevarske vasi Ponikve s prostrano in izjemno lepo košenico.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj