Svetovni dan čebel, 20. maj

Svetovni dan čebel je razglasila Organizacije Združenih Narodov, a v KP Kolpa smo ga obeleževali tudi pred tem.

Samo čebelarsko panogo in pomen uspešno predstavljajo čebelarji (mi pomagamo), naša dolžnost v naravnih parkih pa je predvsem spomniti na pomen prostoživečih opraševalcev. Njihova velika vloga je bila dolgo časa zanemarjena a številne žuželke imajo pri tem pomembno vlogo. Za opraševanje v kmetijstvu, še bolj pa v naravi skrbijo tudi solitarne čebele (samotarke), čmrlji, metulji, hrošči in različne druge prostoživeče živali. Ne le, da je njihova vloga pri dopolnjevanju dela »domačih« čebel velika – veliko rastlin marljiva kranjska sivka zaradi svojih morfoloških značilnosti sploh ne more oprašiti. Tudi ko nam nagaja vreme, prostoživeči opraševalci najdejo več poti – predvsem pa nekateri med njimi opravljajo svojo nalogo pri znatno nižjih temperaturah. Ne le opravljanje monitoringov, ki nam dajejo potrebne podatke o stanju v teh populacijah, pomembno je predvsem ustvarjanje pogojev za življenje teh prostoživečih populacij. To počnemo z različnimi aktivnostmi - tudi z nameščanjem »hotelov za žuželke« s katerimi ponudimo preproste pogoje za bivanje, ki jih potrebujejo in tako privabimo te koristne organizme v okolja kjer jih želimo imeti (naprimer visokodebelni travniški sadovnjaki). Predvsem pa jim olajšamo razvoj z ohranjanjem okolja, ki jim omogoča preživetje v naravi. Ohranjanje te izjemne vrstne raznolikosti ne zahteva le velikih dejanj, pač pa največkrat drobno pozornost, v obliki ohranjanja življenjskega okolja in seveda prijazne tehnologije kmetovanja in različnih posegov ter izpustov v naravo.

Čebelarstvo ima na območju Krajinskega parka Kolpa in celotne Bele krajine dolgo tradicijo in sedanji obseg čebelarjenja je le drobec nekoč pomembne kmetijske panoge. Tako je bilo denimo še leta 1936 v Velikih Selih pri Adlešičih, ki je imela 14 gospodinjstev (10 kmetij in 4 osebujniki - bajtarji), kar 10 čebelarjev. Vsi so še čebelarili po »starinsko« - s slamo pletenimi koši, ki so zahtevali uničenje čebelje družine, če je gospodar hotel točiti med. Danes, po desetletjih mrtvila v vasi zopet čebelari 1 gospodar. A napredni kmetje so se nekoč tej in drugim kmetijskim panogam posvečali z vso resnostjo. K strokovnemu pristopu so veliko prispevali tudi učitelji. Nadučitelj Matevž Germ (oče znanega slikarja Josipa Germa), drugi nameščeni učitelj v Adlešičih, ki je adlešiško deco vzgajal in učil v letih 1866-1888 je imel pri tem pomembno vlogo. Na njegovo pobudo je občina odkupila zemljišče na kateri je Germ vzpostavil šolski vrt (na katerem so se učenci učili vrtnarjenja in zagotavljali zelenjavo za šolsko malico) in drevesnico v kateri je vzgajal sadike sadnega drevja. Cepljenke je brezplačno razdeljeval okoliškim kmetom. Zavedajoč se pomena čebelarjenja, je tudi pripravil vse potrebno za postavitev šolskega čebelnjaka, a ga je smrt prehitela (umrl 19. decembra 1888). V 22-ih letih je povprečno poučeval 167 otrok, bil občinski tajnik, dvakrat tedensko pa je tudi razdeljeval pošto. Šola je dobila učni čebelnjak že maja 1889, ko je Germovo delo nadaljeval Anton Kadunc. Temeljitejšo prenovo čebelnjaka opravi nadučitelj Božo Račič-Kume (1919-1924). Ta čebelnjak oktobra 1944 skupaj s šolo pogori in v 50-ih letih ko je obnovljeno šolsko poslopje dobijo tudi moderen čebelnjak. Žal je ta dejavnost v naslednjih desetletjih opuščena in na podružnični šoli ni več čebelarskega krožka. Nekatere druge šole v tem območju pa tovrstne aktivnosti še vedno gojijo. Zgledno čebelarijo v svojem šolskem čebelnjaku tudi osnovnošolci na Vinici.

Leta 2008 je Javni zavod Krajinski park Kolpa s Čebelarsko zvezo Bele krajine in Občino Črnomelj uredil Belokranjsko čebelarsko učno pot v Žuničih. Zanimivo predstavitev panoge, življenja čebele, pridelkov čebelarjenja in pomena opraševanja je pozneje videlo veliko skupin učencev in drugih obiskovalcev Bele krajine. Žal so se v nadaljevanju razmere spremenile in je ta učni in turistični potencial trenutno le simbolično izkoriščen. A informacije o čebelarjenju in opraševanju na bolj strnjen način še naprej posredujemo obiskovalcem s pomočjo sodelavcev iz Čebelarskega društva ob Kolpi in Lahinji v Šokčevem dvoru kjer je postavljena tudi manjša razstava čebelarskega orodja, literatura in replika starega čebelnjaka z opremo. V okviru mednarodnega projekta IPA pa smo pred leti izdali dvojezično zloženko Koristni organizmi v sadovnjaku – nekateri so pomembni opraševalci, drugi pa naravna zaščita pred škodljivci.

Vabljeni v nedeljo popoldne 23. maja v Žuniče na Dan odprtih vrat KP Kolpa - v okolico in notranjost muzeja Šokčev dvor. Seveda bomo ob tem vsi upoštevali zahteve za omejevanje širjenja epidemije covid.