Tepežkanje

Otroci ne pozabite, danes je tepežni dan, edini dan v letu, ko lahko s šibo, vejami ali palicami, tepežkate odrasle.
Za to lahko uporabite leskove, vrbove, brinove in smrekove veje.

Pri tem prepevate:

''Rešte, se rešte se!
Kako na Božič,
Tako po Božič:
Zdravi, veseli,
Tusti, debeli!''
……
ali pa tepežnico, ki so jo otroci nekoč prepevali V Poljanski dolini ob Kolpi:

Šip šap, šip šap, šip šap
Da bi bili zdravi veseli.
Dolgo živeli.
Nebesa služili.
Potico delili.
Šip šap, šip šap, šip šap

Običaj ima zelo stare korenine, saj se nanaša na dan, ko je dal Herod pomoriti otroke, ko je iskal novorojenega kralja.

Tepežkanje je bilo v času naših babic in prababic blagoslov, ki naj bi iz narave prehajal na ljudi, starejšim naj bi prinesel zdravja, dekletom željo za dobro omožitev, živalim v hlevu dobro rejenje, celo po deblih dreves so švrknili , da bi naslednje leto bogato obrodila.

Tepežni dan pa je bil nekdaj otrokom v prav posebno veselje – na ta dan so torej lahko vzeli v roko šibo in z njo tepežkali odrasle, najprej seveda očeta in mamo. Odrasli so se jih lahko znebili edino tako, da so jim ponudili skromne dobrote, jabolka, orehe, suho sadje, včasih kos potice in kruha. V sodobnem času pa otrokom dodamo še sladkarije in denar.
Udarcu ali dvema se ni mogel izogniti nihče – če tepežkarjem nisi odprl vrat, te je namreč celo leto čakala nesreča.

Danes torej lahko kogarkoli ošvrknete, ampak ne preveč, da ne bo bolelo.
S tem boste najbolj razveselili dedke in babice, saj jih boste spomnili na otroške dni.

Hitro na pot, prvi otroci so s šibami že prišli na Mirno goro.