V Levici predlagajo začasno zaustavitev bioplinarne v Črnomlju

Poslanska skupina Levica je vložila zahtevo za sklic nujne seje odborov DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za infrastrukturo, okolje in prostor, na kateri bi razpravljali o vplivu Petrolove bioplinarne v Črnomlju na življenje okoliških prebivalcev in populacijo črnega močerila.

Opozarjajo, da dolgotrajna uporaba digestata iz bioplinarne - tega lahko tamkajšnji kmetje dobijo zastonj za gnojenje kmetijskih površin - poleg smradu zaradi težkih kovin povzroča vse večjo okoljsko grožnjo, in sicer za kraški teren, po katerem se gnoji, za zdravje tamkajšnjih prebivalcev ter za usihajočo populacijo črnega močerila.

Na onesnaženje belokranjskih zemljišč s težkimi kovinami in nitrati, nižanje kvalitete bivanja in ogroženost edinstvene črne človeške ribice, katere odrasla populacija šteje le še nekaj sto primerkov, opozarjajo tako člani društva Proteus kot domači strokovnjaki, ki menijo, da so trenutne zakonske omejitve glede vsebnosti nevarnih snovi v vodi postavljene prenizko.

V Levici opozarjajo, da tudi ugotovitve inšpekcijskih služb kažejo, da gre pri gnojenju kmetijskih z digestatom iz Petrolove bioplinarne za okoljsko onesnaževanje. Inšpektorat za okolje in prostor je leta 2019 z odločbo že prepovedal uporabo okrog pet tisoč kubičnih metrov digestata iz bioplinarne zaradi neustrezne sestave. Lani so inšpektorji v odpadnem digestatu ugotovili presežne vrednosti maščobnih kislin, ki so ključni krivec za smrad. Na težave z digestatom je lani opozarjal tudi kmetijski inšpektorat, ki je ugotovil, da so odvzeti vzorci gnojene zemlje pokazali presežne vrednosti težkih kovin. Onesnaženost tal s strupenimi snovmi in njihovo najverjetnejše pronicanje v podatalnico je ugotovila tudi analiza tal, ki so jo s Kmetijskim inštitutom opravili črnomaljski gimnazijci konec lanskega leta.

"Najbolj zaskrbljujoče pa je, da kljub vsem ugotovitvam “zelena” bioplinarna v Črnomlju nemoteno obratuje. Petrol se strupenega digestata še naprej brezplačno rešuje s tem, da ga daje zastonj lokalnim kmetom, ki ga potem, zaradi nedostopnosti okolju prijazne in cenovno dostopne alternative, trosijo po poljih na katerih se prideluje hrana za ljudi in krma za živali. Okoljske stroške »zelene energije« Petrolova bioplinarne tako prenaša na naravo in družbo. Na koncu pa bo najvišje stroške poleg ogrožene človeške ribice plačalo lokalno prebivalstvo," so še zapisali v Levici.

Petrol je po navedbah Levice s svojim upravljanjem bioplinarne v Črnomlju pokazal, da je "kljub vsemu barvanju na zeleno še vedno le običajna naftna družba, katere edini namen je zadovoljevanje apetitov kapitala po dobičkih, in da je »zelena energija« samo prazna floskula, fasada za poslovne prakse zaradi katerih trpijo ljudje in narava".

Levica med drugim predlaga, naj odbora okoljsko ministrstvo pozoveta, da sproži postopke za začasno zaustavitev bioplinarne, dokler se ne zagotovijo dodatni ukrepi za zaščito črnega močerila in zmanjša smrad. Poleg tega predlagajo še, da se poostri monitoring nad kakovostjo odpadnega digestata iz bioplinarne in da se ponovno preuči trenutno postavljene mejne vrednosti vsebnosti nevarnih snovi v digestatu, ki se uporablja za gnojenje kmetijskih površin ter preuči možnosti za subvencioniranje okolju prijaznejših gnojil za kmete na tem območju.