V vinski kleti Metlika stavijo na svoj ponos - metliško črnino
V Vinski kleti Metlika se zavedajo, da morajo s ponudbo slediti evoluciji pivcev, ki o vinu vedo čedalje več. Za krepitev blagovne znamke so uvedli novo linijo 1909, ki je poimenovana po letnici ustanovitve prve vinarske zadruge v Metliki.
Vinska klet Metlika je eden pomembnejših stebrov Kmetijske zadruge (KZ) Metlika. Klet ima v lasti dobrih 26 hektarjev vinogradov, v povprečju pa pridelajo okoli 600 tisoč litrov vina na leto, od tega največ metliške črnine, ki je še vedno njihov zaščitni znak.
Koronakriza jih je seveda prizadela, kot vse druge, toda ker okoli 35 odstotkov vina vendarle prodajo v trgovinah, so jo odnesli malo bolje od večine. »Vino sicer ni primarno živilo, zato ne opažamo povečanja prodaje, le nekolikšno zmanjšanje, to pa je še vedno kazalnik, da ljudje niso opustili okušanja vina,« je pojasnil vodja Vinske kleti Metlika Matej Smrekar.
Glavna letošnja naložba bo promocija
KZ Metlika je tudi eden izmed največjih distributerjev hrane in pijače v Sloveniji. »Imamo več distribucijskih centrov po vsej Sloveniji. Spletna prodaja se je kar nekaj časa postavljala, med koronakrizo pa se je tudi dejansko zagnala. Medtem ko smo prej dostavljali le gostinstvu, zdaj poslujemo tudi s fizičnimi osebami. Tako bo tudi naprej. Distribucija res pomeni glavnino prihodkov,« je povedal Smrekar.
A ostanimo pri vinu. Novi vodja kleti pravi, da bo klet morala izvajati precej več promocijskih dejavnosti, ker se bodo vsaj do konca leta, verjetno pa še dlje, čutile posledice koronakrize. »Ogromno bo treba vložiti v dvig blagovne znamke naših vin,« je odkrit sogovornik.
Govor je seveda o vinih, ki se prodajajo v gostinstvu. »Metliško črnino pozna vsak. A treba je storiti vse, da jo kupec tudi opazi na polici v trgovini. In si jo želi kupiti. Zato je pri metliški črnini potrebno vnovično znamčenje (rebranding). Gre vendarle za našo zgodovino, ponos ter tradicijo kleti in regije,« je jasen Smrekar.
Dejstvo je namreč, da se prodaja sortnih vin v kleti povečuje, pravi glavni enolog Jure Štalcar, prodaja metliške črnine pa upada. »Zlati časi metliške črnine so, ko govorimo o prodanih količinah, verjetno mimo. Pije se še vedno in še vedno je to vino, ki ga največ ustekleničimo. A delež so na račun metliške črnine prevzele druge sorte. Mi pa želimo, da bi se metliška črnina razvijala kakovostno in v skladu s trendi v vinarstvu, pa seveda, da ohrani svoje avtohtono bistvo,« je povedal Štalcar.
V novi liniji 1909 bodo najžlahtnejša vina
Smrekar pravi, da novih etiket sicer ne bodo uvajali, bodo pa krepili promocijo in poskušali vzpostaviti čim več prodajnih kanalov – tudi prek družbenih omrežij. »Kupci si morajo naša vina, tudi metliško črnino, zaželeti. Več bo aktivnosti, povezanih z degustacijami, z obiski naše kleti, začeli se bomo povezovati s turistično ponudbo in še kaj. To je naš letošnji načrt in s tem bodo povezane tudi naše glavne letošnje naložbe.«
Nikakor pa ni vse osredotočeno na metliško črnino, poudarja Štalcar, velik del pozornosti je namreč namenjen tudi modri frankinji, ki je že nekaj let naša, avtohtona, slovenska. V metliški kleti pridelujejo tri različne frankinje: poleg sveže, ki zori delno v posodah iz nerjavnega jekla, delno v hrastovih sodih, pridelujejo še tako imenovano buteljčno frankinjo, ki od dve do tri leta zori v velikih hrastovih sodih. Najboljša modra frankinja pa sodi v linijo Prestige in zori v barikih, torej v 225-litrskih sodih iz francoskega hrasta.
Po novem pa v Vinski kleti Metlika sveti še žlahtnejša linija od Prestigea. Linija 1909 je dobila ime po letnici ustanovitve prve vinarske zadruge v Metliki. Za zdaj se v njej skriva le chardonnay, letnik 2017. »To je bogato, polno vino. Za njegovo pridelavo izberemo le najboljše in zelo zrelo grozdje, tako da je primarna aromatika v ozadju. Fermentacija je bila zelo počasna, v posodah iz nerjavnega jekla. Potem je bil narejen biološki razkis, sledilo pa je zorenje na drožeh v večinoma novih barikih z minimalno ožganostjo. Preveč lesa namreč vinu ne pristoji,« pojasnjuje Štalcar.
Vino je na trgu slabo leto, pravzaprav ga ni več, saj so ga prvič poskusno pridelali le v nekaj sodčkih – in tudi prodali. Kmalu naj bi na trg poslali že drugi letnik chardonnaya iz te linije, letnik 2018. »To ni linija, ki bo dala vino vsako leto, ampak samo ob najboljših letnikih, ko se čisto vse poklopi. Tudi količinsko bo omejena. Ta linija pravzaprav pomeni presežek letnika,« razloži Štalcar.
Klet mora slediti evoluciji pivcev
Bodo pa postopoma v novo linijo dodali še kakšno belo sorto – razmišljajo v smeri lokalnih, najzanimivejša sta vsekakor laški rizling in kraljevina. »Laški rizling smo v preteklosti največ uporabljali za predikate, toda ker živimo v obdobju podnebnih sprememb, je treba iskati tudi druge rešitve. Tudi na trgu ni več takega povpraševanja po predikatnih vinih. Laški rizling pa ima vsestransko velik potencial,« razmišlja Štalcar.
Kaj pa, na primer, penina iz žametovke oziroma žametne črnine? »Zdaj pridelujemo penino iz modre frankinje, z žametovko pa peljemo zgodbo z vinjakom po imenu Mathia de Luca. To je bil metliški meščan in legendarni trgovec z vinom iz sredine 16. stoletja. Njegov oziroma naš vinjak pet let zori v hrastovih sodčkih,« pojasnjuje glavni enolog Vinske kleti Metlika.
Tako vinjak kot vina iz nove linije 1909 krepijo blagovno znamko, se zaveda vodja kleti Matej Smrekar. »Percepcija pivca med 20. in 30. letom se je spremenila. Vsi vemo več o vinu. Ljudje se izobražujejo. Tako mora tudi naša klet slediti evoluciji pivcev. Več moramo delati za razvoj buteljčnega programa, s tem, da seveda ne smemo zanemariti metliške črnine,« je sklenil Smrekar.