24 ur: Večmilijonski posel za ograjo na meji razkrit, že padajo ovadbe

Po skoraj treh letih in pol je konec skrivalnic okoli tega, koliko sta nas stali rezilna žica in panelna ograja, s katero je Cerarjeva vlada ogradila Slovenijo ob začetku begunskega vala. Ne le to, do zdaj zaupne pogodbe, ki jih objavljamo, razkrivajo tudi, kako je relativno neznano podjetje Minis iz Žalca s tem poslom dobro zaslužilo brez vsakršnega tveganja.

Nevladna organizacija Transparecy International je na tožilstvo že podala naznanitev suma kaznivega dejanja zoper direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, Antona Zakrajška, zaradi suma kazenskega dejanja, in sicer zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (1. odstavek 257. člena KZ-1).

Spomnimo – pogodbe, ki sta jih v imenu gospodarske družbe Minis d.o.o. sklenila Bojan Plohl in Zakrajšek kot direktor Zavoda RS za blagovne rezerve, so bile označene s stopnjo tajnosti interno. Javnost tako ni imela dostopa do vsebine pogodb, odgovornost za dejstvo, da je bil posel zaupan podjetju Minis, pa so začeli vpleteni hitro prelagati drug na drugega. Takratna obrambna ministrica Andreja Katič je na primer dejala, da je to vprašanje v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve, nekdanji premier Miro Cerar pa je dejal, da bo obrazložitev posredoval minister za gospodarstvo, ki za to skrbi — takrat Zdravko Počivalšek.

Tudi v prvem odzivu je Cerar odgovornost pripisal za to pristojnim ministrstvom.

Vpogled v poslovanje podjetja Minis je sicer hitro pokazal, da gre za podjetje brez resnejših referenc in s celo večkrat blokiranimi računi. Do posla z žico so ogradili le ljubljanski živalski vrt, celjsko bolnišnico in nekaj drugih javnih ustanov. V oči pade tudi podatek, da je sedež podjetja v Žalcu na istem naslovu kot je bila nekoč lokalna pisarna Cerarjeve SMC.

Javnost je seveda zanimalo, čemu in zakaj Minis, zato je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik nevladni organizaciji Transparency International Slovenia dostop do podatkov potrdila. "Pogodbe so sicer res označene s stopnjo tajnosti INTERNO, a je razkritje dovoljeno na podlagi 2. odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki določa, da se ne glede na izjeme dostop dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa," je že takrat pojasnila Prelesnikova.

Zakrajšek se je tej odločitvi informacijske pooblaščenke uprl in zoper njeno odločbo sprožil upravni spor. Oznaka interno sicer pomeni najnižjo stopnjo tajnosti, kar pomeni, da razkritje teh dokumentov državi ne bi pomenilo nikakršne grožnje.

Spomnimo, upravno sodišče je odločilo, da je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa, v Transparency International pa so takrat sporočili, da pričakujejo, da bo Zavod za blagovne rezerve odločitev upošteval in informacije poslal v najkrajšem možnem času.

TI Slovenija je zaradi dvomov in nezaupanja v posel, ki so se takrat pojavljali v javnosti, že 22. 2. 2016 zaprosil za pogodbe ter druge dokumente, povezane s poslom postavitve ograje na južni slovenski meji. Sodišče je zadevo prejelo 28. 11. 2016. "Tako dolgotrajni postopki v praksi onemogočajo dostop do informacij in preprečujejo civilni družbi, da učinkovito vrši nadzor nad porabo javnega denarja," je to takrat komentirala dr. Alma Sedlar, predsednica TI Slovenija.

Včeraj so na Okrožno državno tožilstvo poslali dopis, v katerem so naznanili sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic zoper Antona Zakrajška.

Sporni členi pogodbe

Prva pogodba med državo s strani Zavoda za blagovne rezerve in podjetjem Minis je bila podpisana 24. novembra 2015. S to prodajno pogodbo je Zavod od podjetja Minis za 1.229.760,00 evrov (cena z DDV-jem) kupil 28.000 kolutov spiralne raztegljive varnostne žične ograje Concertina TIP-BTO-22.

Kot je razvidno iz 2. člena pogodbe, je bil rok za dobavo žice 20. 12. 2015, v primeru 70 % avansa pa kar isti dan, 24. 11. 2015. To seveda priča o tem, da je šlo za neobičajno pogodbo, saj je tolikšno količino materiala težko dobaviti še isti dan, ne da za sklenitev pogodbe veš prej. Brez zagotovila Zavoda RS za blagovne rezerve, da bo posel res sklenjen, bi za Minis to naročilo predstavljalo popoln poslovni polom. Tudi iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da si je podjetje Minis po letu 2015 precej finančno opomoglo.

Še bolj nenavadno pa je določilo drugega odstavka v 3. členu prodajne pogodbe, so zapisali v TI Slovenija, iz katerega izhaja, da bo kupec (v tem primeru država) prodajalcu (podjetju Minis) izplačal avans v višini 70 % celotne pogodbene vrednosti. To je torej kar 860.832 evrov. V tretjem odstavku lahko sicer razberemo, da se avans izplača le v primeru prejema bančne garancije, katere priprava prav tako traja nekaj časa in bi jo bilo nemogoče pridobiti le v enem dnevu med podpisom pogodbe in nakazilom avansa.

Kot uradna oseba na tem položaju Anton Zakrajšek ni bil pooblaščen za samostojno dogovarjanje ali odločanje o plačilu avansa (Zakon o javnih financah), vsaj ne brez zavarovanja za izplačani avans in predhodnega soglasja ministra za finance. Soglasja kupec ni imel, kar je jasno tudi iz odgovora Ministrstva za finance RS, ki je ta odgovor podalo nevladni organizaciji Transparency International.

Zakrajšek pred kamere danes še ni stopil, po telefonu pa je za našo novinarko Niko Kunaver dejal: "Podjetju Minis nismo plačali nobenih avansov. Vedno smo plačali po prevzemu."

Kot so sklenili tudi v TI Slovenija, je iz vsega tega razvidno, da je družba Minis v posel vstopila in ga tudi realizirala brez tveganja ter z dobičkom. Tako ne moremo reči, da lahko govorimo o transparentnem in racionalnem ravnanju s proračunskimi sredstvi Republike Slovenije na strani Zavoda za blagovne rezerve, kar v TI Slovenija očitajo Zakrajšku tudi v dopisu tožilstvu.

Več kot tri milijone za Minis

Namesto žice je država kmalu začela postavljati panelno ograjo, ki je tako prebivalcem, živalim in pogledu turistov bolj prijazna. Minis, ki je imel pred prvim poslom z državo le nekaj deset tisoč prihodkov letno, je tako od Ministrstva za notranje zadeve in Zavoda za blagovne rezerve v samo nekaj mesecih prejel 3.084.000,00 €, in to samo iz treh pogodb, do katerih se je javnost prebila po skoraj treh letih in pol.

Za natančnejši oris, prva pogodba je bila vredna 1.229.760,00€ (cena z DDV-jem), v kateri je šlo za nakup varnostne žične ograje. Druga pogodba, pri kateri je šlo za nakup panelne ograje, je bila vredna 2.410.720,00€ (cena z DDV-jem), tretja pa 122.976,00€ (cena z DDV-jem) — nakup palic iz rebrastega betonskega železa. Vse tri pogodbe so bile podpisane konec leta 2015.