Anton Stipanič se je rodil leta 1928 v Kloštru pri Gradcu v Beli krajini. Pred leti je napisal knjigo Od pastirja do direktorja v kateri je opisal svoje pestro življenje. Mi pa smo avgusta letos (2017) s Stipaničem posneli daljši pogovor v katerem so nas zanimale zadeve, ki jih v knjigi ni posebej izpostavil.

Med drugim je povedal:
»Med drugo svetovno vojno so Italijani, ki so okupirali tudi Belo krajino, imeli željo absorbirat slovensko ozemlje, ga poitalijančit. Pojavili so se napisi, tudi v Gradcu: TUKAJ SE GOVORI ITALIJANSKO, RIM VLADA, VINCEREMO – ZMAGALI BOMO. Naši zavedni fanti pa so za VINCEREMO napisali VIDET ČEMO.«

Na vprašanje kako je izgledala meja med takratno FAŠISTIČNO ITALIJO IN USTAŠKO NEODVISNO DRŽAVO HRVAŠKO je Stipanič najprej dejal: »Meje vedno škodujejo, nikdar ne koristijo. Najprej se za njih stepejo, potlej ko jih priznajo jih pa ogradijo. To je ovira človeku.« Nato pa nadaljeval: »Partizani meje nismo priznali. Mi smo se borili za Jugoslavijo, ne za Hrvaško ali Slovenijo posebej. Borili smo se za obe skupaj…«
Več o režimu na takratni meji pa kdaj drugič.