Vinska zgodba Šukljetovih iz Trnovca v Beli krajini

Vinska zgodba Šukljetovih iz Trnovca v Beli krajini se je začela leta 1895 – po napadu trtne uši, ki je pustošila po vsej Evropi –, ko je Matija Šuklje zaprosil za 140 goldinarjev posojila, da bi zasadil vinograde na hribu za vasjo in postavil hišo. »To je prvi dokument o rodbinskih vinogradniških poslih. Midva z bratom Matijo sva šesta generacija, ki se s tem ukvarja,« pove Katja Šuklje, ki je končala agronomijo na biotehniški fakulteti v Ljubljani, potem pa opravila še doktorat v Južni Afriki.

Šukljetovi so resneje zagrabili vinogradniško-vinarski posel, ko je Katjin oče Jože Šuklje v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja izstopil iz največje vinske kleti v regiji, iz KZ Metlika, in šel svojo pot. Prvo lastno etiketo so na steklenico nalepili leta 1994 – šlo je za sladki laški rizling. »Ne vem, ali je kdo v Beli krajini takrat sploh polnil suha vina,« pripomni Jože Šuklje, ki je še vedno steber kmetije.

Prvo modro frankinjo so napolnili konec devetdesetih let, prej so večino grozdja vozili v metliško klet. Bili so mešana kmetija, na kateri so redili tudi 40 bikov. Na prelomu tisočletja pa so zgradili novo klet in se povsem predali vinu. Ker vinogradov ne gnojijo, letna pridelava vina niha. Ko se vse poklopi, napolnijo 25 tisoč steklenic. Od tega je največ modre frankinje. Tudi rose je iz frankinje.

A pri Šukljetovih ji posvečajo največ pozornosti. Pridelujejo tako svežo, ki gre na trg po nekaj mesecih zorenja v velikih, dvatisočlitrskih sodih, kot tudi bolj strukturno, ki slabo leto zori v rabljenih francoskih barikih. Vrbanjka, kot se imenuje, je pridelana na eni najboljših leg v Beli krajini, kjer so siromašna lapornata tla, količino pridelka pa skrbno nadzorujejo. In grozdje je ob trgatvi popolnoma zrelo.

Čeprav so začeli z rdečimi sortami, ki tudi v odstotkih dobivajo bitko z belimi v razmerju 60 proti 40, polagajo upe tudi v renski rizling, sauvignon in zvrst belo 140, v kateri sta laški rizling in kerner. »Laški rizling smo tudi poskusili posebej polniti, a ga je nemogoče prodati, čeprav ima po mojem zelo velik potencial,« sestro dopolni Matija Šuklje.

Sauvignon zori v posodi iz nerjavnega jekla, bela zvrst pa v 300- in 500-litrskih akacijevih sodih. Ambicije imajo tudi z modrim pinotom, ki so ga zasadili lani. »Želimo narediti vrhunski modri pinot. Bela krajina je pravi okoliš za to muhasto sorto; zemlja je prava, temperature tudi. Je komplicirana sorta. Že v vinogradu je težko nadzorovati njegovo rast, v kleti pa je sploh umetnost narediti vrhunsko vino iz modrega pinota. To bo za nas res pravi izziv,« je prepričana Šukljetova.

Šukljetovi vina prodajajo večinoma na domačem trgu, nekaj frankinje in laškega rizlinga gre še v Francijo in Italijo. »Vino razvažamo po vsej Sloveniji, vrbanjka pa se najde večinoma v restavracijah,« pripomni Matija Šuklje.

Vina Šukljetov imajo v zadnjem času tudi malce francoskega pridiha. Katja je namreč v Belo krajino pripeljala moža Guillauma Antalicka, strokovnjaka za enologijo in senzoriko vina, s katerim se je spoznala v Južni Afriki, ko je opravljala doktorat o vplivu svetlobe in temperature na sestavo grozdja in vina.

Modra frankinja Šuklje 2016

Sveža, sadna, balansirana modra frankinja. Na vonju najdemo privlačne arome črnega ribeza, gozdnega jagodičevja in jagod. Vino ima intenzivno rdečo barvo, kar je odraz 12-dnevne maceracije. Lahko jo pijemo samo ali z raznimi mesnimi jedmi, odlična je tudi s suhimi mesninami.

O avtohtoni sorti Modra frankinja

Najdemo jo v Podravju in Posavju, kjer je tudi najbolj razširjena rdeča sorta. Dokazano pa je, da je nekoč rasla tudi na Vipavskem, kjer jo nekateri vinogradniki na novo sadijo. Kot sortno vino se pri nas uveljavlja šele v zadnjem času, sicer pa je veliko konča v cvičku, metliški črnini in rdečem bizeljčanu. Dolgo časa je vinski svet domneval, da frankinja izvira iz Avstrije, Madžarske ali Hrvaške, a so raziskovalci nemškega trsničarskega inštituta v Geilweilerhofu pred kratkim z genskimi analizami potrdili, da gre za avtohtono slovensko sorto, ki celo izvira iz štajerskih vinogradov.