Vinski vodnik 2017: Kaj je novega v Posavju?

Iz spletnega portala O vinu vam posredujemo članek, v katerem se dotaknejo tudi našega vinorodnega okoliša.

"Popotovanje po vinorodnih okoliših oziroma deželah nadaljujemo v Posavju, od koder smo že drugo leto zapored prejeli najmanj vzorcev, a zdi se, da v nizkem startu čaka novi val tamkajšnjih vinarjev.

Naša tedenska popotovanja po vinorodnih okoliših nadaljujemo v vinorodnih okoliših Posavja. Vinoznalci že vedo, da govorimo o okoliših Bizeljsko-Sremič, Dolenjska in Bela krajina, za druge pa morda ni odveč, da to ponovimo.

Vinorodni okoliš Bizeljsko-Sremič leži na levem bregu Save. Sevnica, Krško, Bizeljsko, Brežice so kraji, ki vam bodo pomagali pri orientaciji. Bela vina okoliša so - vsaj, ko gre za sortni nabor - precej podobna tistim iz Štajerske, seveda pa okoliš ne uživa takšnega slovesa kot njegov severnejši sosed. Tod pridelajo precej več rdečih vin kot v Štajerski Sloveniji. Okoliš je znan tudi po penečih se vinih.

Določiti lego vinorodnega okoliša Dolenjska je tudi za laika verjetno precej lažje opravilo. Najdemo ga na desnem bregu Save, na jugu ga zapirajo Gorjanci. Okoliš je najhladnejši v Sloveniji, najbolj odmaknjen od toplega Sredozemlja ali Panonske nižine. Vinogradi so zato precej razpršeni po sicer zelo velikem okolišu. Potrebni sta strmina in južna lega, da lahko grozdje optimalno dozori. Najbolj znano vino Dolenjske je cviček, a bela sortna vina in modra frankinja ponavadi ponudijo več užitkov. V okolišu Dolenjska že nekaj časa pridelujejo dobra peneča se vina, v zadnjem času se je letvica dvignila še višje.

Vinorodni okoliš Bela krajina je naš najmanjši vinorodni okoliš. Manjši od Krasa, manjši od Prekmurja. Leži na južni strani Gorjancev, ki ga varujejo pred hladnimi alpskimi vplivi, na jug je odprt proti Hrvaški. Je najtoplejši okoliš Posavja, znan po modri frankinji, vrhunskih rumenih muškatih ter izjemnih predikatnih vinih. Najde se še marsikaj, tudi metliška črnina in portugalka sta vredni omembe.

Kaj je novega v Posavju?

Na podlagi le 40 vin, ki smo jih dobili v pokušnjo, je zelo težko povedati kaj zelo določenega. A nekaj stvari smo vseeno zaznali. Istenič ostaja eden vodilnih peničarjev pri nas, tako po kakovosti kot po naboru etiket. Zaznali smo Janka Kobala in njegove dobre modre frankinje. Precej so nas razveselila vina Kleti Krško, in sicer tista, ki jih pridelujejo na Štajerskem, kot sami rečejo. Še posebno modre frankinje, ki so izgubile precej odvečne teže novega lesa in postale precej okusnejše.

Frelih je presenetil z Decanterjevim priznanjem za cviček in novim svetovalcem enologom. Spremembe so opazne, peneča se vina zelo dobra, preobrazba zelenega silvanca vredna premisleka, a trg bo odločil, ne pisci. Kot vedno. Veseli smo zelo dobrih frankinj iz hiše Kerin in pristopa hiše Huba Martinčič, za katerega prej še nismo slišali. Lahka carniola rubra je prav posebno vino z zelo nenavadno sortno sestavo.

Saj res, kje je več sladkih vin? Imamo občutek, da se največji premiki dogajajo z modro frankinjo - ali pa smo le bolj pozorni nanjo, odkar so nemški znanstveniki konec prejšnjega leta ugotovili, da ima modra frankinja slovenske korenine.

Največje odkritje Posavja, o tem smo se že razpisali, so penine iz hiše Domaine Slapšak, pa tudi modra frankinja ni od muh. Njihova penina brut reserve, katere osnovno vino je zvrst chardonnayja in žametovke, se nedvomno uvršča med najboljše pri nas. Finese, kompleksnost, ravno pravšnja avtolitična nota po razpadlih kvasovkah in čudovita tekstura so njeni aduti. Rose brut reserve iz stoodstotne žametovke je poleg Stare trte iz Maribora verjetno najboljša možna reklama za našo avtohtono sorto. Žametovko sicer največkrat najdemo v cvičku, metliški črnini ali rdečem bizeljčanu. Nad penino brut reserve so bili navdušeni prav vsi, ki so jo pokusili, a avtor teh vrstic je prepričan tudi o visoki kakovosti roséja.

V Beli krajini je Šturm trdno v sedlu, Vinska klet Metlika je zamenjala etiketo in, kot vse kaže, tudi slog, ki kaže v smeri navzgor. Bela krajina kljub svoji majhnosti verjetno premore še največ znanih vinarjev, a čez Gorjance je do nas prispelo zelo malo vzorcev. Bo morda res potreben predor skozi Gorjance, da skrajša pot do prestolnice? Saj poznate tisto o gori in Mohamedu …

Med pripravo gradiva za mojo novo knjigo Slovenija, vinska dežela mi je Janez Istenič namignil, da na sceno prihaja celo val mladih vinarjev. Naštel je imena: Simon Varlec, Andrej Berkovič, Simon Pinterič, Blaž Zagmajster, Rajko Kovačič, Miha Balon, Alojz Babič. Bomo morda že v prihodnji sezoni brali zapise o njihovih vinih? Vsi vljudno vabljeni v sezoni 2018."