Iz današnjega Dela: »Vsej vasi sem dolžna, pa sorodnikom in ljudem po Sloveniji«

Dva meseca po toči: spet se je pokazala dobrodelnost Slovencev, grozljiva izkušnja pa je ljudi povezala.

»Ko se bo oblikovala nova vlada bomo zaprosili za dodatna interventna sredstva države za pomoč po katastrofalni toči,« pravi črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič. Cerarjeva vlada je območju, kjer je junija toča povzročila za okoli 20 milijonov evrov škode, namenila vsega 168.000 evrov, kar je primerljivo s stroški, ki jih je imela Komunala Črnomelj z deponiranjem salonitnih streh.

»Zadovoljna sem, ko vidim nove strehe na zasebnih objektih in je malo takih, ki so še prekrite s folijo. Zahvaljujem se ljudem iz vse Slovenije – vsem in vsakemu posebej - za res veliko pomoč. Ne morem pa biti zadovoljna s pomočjo, ki nam jo je dala država glede na obseg te elementarne nesreče,« pravi županja.

Država občini ne bo pomagala pri obnovi vrtčevske enote Čardak, kjer je bila uničena streha in poškodovanih šest igralnic, prav tako pa po dveh mesecih od katastrofe še ni jasno, koliko bo država prispevala za rušenje in novogradnjo povsem uničenega trakta OŠ Loka. »Vse to bi moralo potekati hitreje,« pravi županja občine, kjer imajo letos v proračunu 16 milijonov evrov, od tega 12,5 milijonov primerne porabe.

Škoda je ogromna
Na srečo pa so se ljudje iz vse Slovenije hitro odzvali na katastrofo, ki je Črnomaljcem v dolžini kakšnih petnajst kilometrov in v širini treh kilometrov zdesetkala strehe, avtomobile, vrtove… Kolikšen je bil obseg škode ne bo nikoli ovrednoteno, ker je v uradni oceni 11 milijonov evrov škode le tista, ki so jo občini prijavili ljudje in popisale komisije. Zabeleženo je, da je bilo 1730 oddanih vlog in da so gasilci s folijami zaščitili 1100 objektov. »Vendar pa je število objektov, ki so bili poškodovani, blizu 4000,« pravi županja.

»Mi občini škode nismo prijavljali, ker imamo hišo zavarovano. Pa tudi za pomoč nismo zaprosili, ker so drugi – morda tisti, ki hiš niso imeli zavarovanih – pomoči bolj potrebni,« pravita Marjana in Mirko Sevnik iz Lokev. Praktično takoj po toči sta najela krovca in so jim že štiri dni kasneje pripeljali nove strešnike, s katerimi so pokrili sosednjo hišo, kjer živi njuna hčerka z družino. K nepoškodovanim strešnikom, ki so po uničujoči toči ostali na dveh strehah, pa so dodali nove in pokrili njuno hišo. Tako hudo je tolkla toča v Lokvah.

"Voda je tekla po lestencu"

»Grozno je bilo. Bobnelo je kot ob bombardiranju,« pravi 88-letna Jožefa Pečjak iz vasi Kočevje pri Črnomlju. Kot pomaranče velika toča je popolnoma zdesetkala salonitno streho na njihovem bloku. Na lesenem stropu njenega stanovanja, ki je v prvem nadstopju, tik pod strho, je najprej nastalo šest mokrih prog. »Potem pa je po lestencu začela teči voda in je teklo, kot bi odprla pipo,« se spominja dne, ko je imela deset centimetrov vode v stanovanju. Sosedje in njena dva sinova so si potem z baterijami svetili, da so lahko prestrezali vodo in zato ni bilo uničeno še spodnje stanovanje. Sedaj ima blok novo streho, predvsem zaradi pomoči, ki so jo črnomaljskim organizacijam nakazali številni ljudje iz vse Slovenije. »Res hvala vsem,« pravi gospa, ki pravi, da bodo stanovanje izsušili, »potem pa naprej.«

»Pomembno je, da smo ljudem hitro pomagali,« se strinjata Marjanca Cimerman iz črnomaljskega Rdečega križa in Ana Pavlakovič iz črnomaljskega Karitasa. Najprej so pomagali ljudem s tem, kar so imeli, potem pa so se v kraju, »kjer se vsi poznamo«, oblikovali komisijo predstavnikov Rdečega križa, Karitasa, centra za socialno delo, gasilcev in občine. Skupaj so delili, kar se je stekalo na več računov. Tudi na banki so bili dogovorjeni, da so ljudi, ki so prišli zaradi kredita za streho, usmerili k Rdečemu križu. »In so namesto 6000 evrov vzeli 4000 evrov kredita. To je za tukajšnje ljudi veliko,« pravi Cimermanova.

Kajti občina Črnomelj je bogata zaradi naravnih in kulturnih zanimivostih ter toplih ljudi, ne pa zaradi denarja. Še pred dvema letoma je bila tu 20-odstotna stopnja brezposelnosti, ki se zmanjšuje. Junija so zabeležili 10,8-odstotno stopnjo brezposelnosti, kar je višje od slovenskega povprečja, ki znaša 7,9-odstotkov. V primerjavi z leti nazaj je viden gospodarski razvoj Črnomlja. »Delo sedaj je, vendar so to večinoma zajamčene plače,« opiše Cimermanova statistični podatek, ki pravi, da imajo v Črnomlju za 15 odstotkov nižje plače od slovenskega povprečja.

Pomoč za tiste, ki so jo potrebovali

Zato ni presenetljivo, da so številni potrebovali pomoč pri zagotavljanju osnovne dobrine, strehe nad glavo. »Ljudje še vedno prihajajo po pomoč,« pravi sogovornica: »Nekateri so pač šele sedaj ugotovili, da sami tako velikega bremena, kot je nova streha, ne bodo zmogli.«

»Vsej vasi sem dolžna, pa sorodnikom in ljudem po Sloveniji,« pravi Marija Matko iz Svibnika, skorajda 82-letna gospa, ki ima ob hiši prekrasne cvetoče begonije. Zaradi toče je ostala brez streh na stanovanjski hiši, skednju, hlevu in drvarnici. Potem, ko so sosedovo hišo fantje iz športnega kluba zaščitili s ponjavami, so z nepremočljivimi prevlekami prišli še k njej. »Kar sami so prišli in pomagali,« se še vedno skorajda čudi. S pokojnino, ki znaša 173 evrov, ne bi mogla zbrati 10.000 evrov za strehe. Toda sedaj imajo hiša, skedenj in drvarnica novo streho, za hlev ima strešnike, a čaka na mojstre. Vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo solidarnosti ljudi iz vse Slovenije… »Nad denarjem je bdelo pet organizacij. In mislim, da smo pomoč razdelili pravično. Tistim, ki so jo v resnici potrebovali,« pravi Ana Pavlakovič.

Ljudje so se postavili na noge

Zato zgodba o katastrofi, ki se je zgodila 8. junija v Črnomlju, ni žalostna zgodba. »V Sloveniji je ogromno dobrodelnosti,« pravi Marjanca Cimerman. Doda: »Ljudje, ki so dobili pomoč, si ne bodo opomogli, le na svoje noge so se postavili, da bodo spet lahko zaživeli.«

Grozljiva izkušnja pa ni pokazala le dobrosrčnosti Slovencev, ampak je povezala tudi ljudi v naseljih in vaseh, sorodnike… »Pokazalo se je nekaj lepega,« pravi Cimermanova. »V vaseh so ljudje pomagali starejšim, ženskam, iskali so strešno kritino za sosede… Ljudje so se povezali. Veliko je takih zelo lepih zgodb,« pravi Ana Pavlakovič. In pove, da se dobrodelnost ni kazala le v denarju, ampak tudi tako, da so jim različne slovenske vrtnarije pripeljale sadike zelenjave in rož za opustošene vrtove in je ena družina odšla na letovanje v Ankaran.

Razmere so se izboljšale

»Ko sem dve uri po toči hodila po terenu, sem razmišljala, da bo vse to nemogoče popraviti. Tako grozljivo je bilo,« pravi Ana Pavlakovič: »A vsak dan se je nekaj naredilo in stvari so se premaknile.« Sedaj, pravi Mojca Čemas Stjepanovič, lahko na neki razgledni točki vidiš, kako se svetijo te nove strehe. Folije so na strehah stanovanjskih hiš le še tu in tam, morda zato, ker čakajo krovca ali pa bodo stavbo porušili. Ali pa preprosto zato, ker si še niso priznali, da sami tako velikega zneska, kot je potreben za novo streho, ne zmorejo. »V zadnjih štirih dneh je prišlo pet ljudi po pomoč,« pravi Cimermanova. Ljudem je težko priznati, da nimajo in da rabijo pomoč.

»Ta toča je marsikomu spremenila načrte za nekaj naslednjih let, še posebej tistim, ki objektov in avtov niso imeli zavarovanih,« pravi Mojca Čemas Stjepanovič. Ana Pavlakovič pa dodaja, da je tako huda nesreča tiste, ki so jo doživeli, spremenila. Tudi njo: »Z velikim zadovoljstvom gledam te nove strehe. Vendar pa sedaj vem, da so minljive. V petnajstih minutah jih lahko da ne bo več.«

Usklajevanja še niso končana

Med javnimi zgradbami, ki so bile najbolj prizadete z junijsko točo, je največji problem stara stavba OŠ Loka. Potem, ko je toča uničila streho in je voda tekla po električni napeljavi, šola ne more več uporabljati šest učilnic, ki so v traktu, ki je bil zgrajen leta 1967. »Po napovedih naj bi v letošnjem šolskem letu ta trakt porušili in začeli z gradnjo novega prizidka,« pravi Damjana Vraničar, ravnateljica OŠ Loka. V njem bo 18 učilnic, jedilnica in drugi prostori, naložba pa je ocenjena na 10 do 12 milijonov evrov. Gradbeno dovoljenje za nov prizidek že imajo, vendar dela stojijo, ker se občina še dogovarja z ministrstvom za izobraževanje glede velikosti prizidka in razdelitve stroškov gradnje.

Ker šola ne bo mogla uporabljati šestih učilnic, bodo na šoli, ki jo bo skupaj z podružnicama v Adlešičih in Gribljah obiskovalo 552 učencev, del učencev preselili na druge lokacije. »Za šest oddelkov 4. in 5. razreda bo pouk potekal na novih lokacijah: trije oddelki četrtega razreda se bodo vozili v podružnično šolo v Adlešiče, en peti razred bo v učilnici na predmetnem pouku, dva razreda pa bosta imela pouk v Srednji šoli Črnomelj,« pravi Damjana Vraničar.
Ko se bo začela gradnja, pa bodo razselili vseh 15 razredov, ki bodo to šolsko leto v matični šolski stavbi, pravi ravnateljica: »Sedaj se dogovarjamo in iščemo rešitev, tako da bi tisto leto in pol oziroma dve leti, kolikor bo trajala gradnja, delovali na treh oziroma štirih lokacijah.«

»V vrtcu bo prostora za vse«

Te dni v Črnomlju končujejo s popravilom strehe na vrtčevski enoti Čardak, kjer je junijska toča popolnoma uničila streho in s tem onemogočila uporabo šestih igralnic. »Voda je uničila tudi notranjost igralnic, vendar tudi to obnavljamo,« pravi Irena Veselič Kos, namestnica ravnateljice Vrtca Otona Župančiča Črnomelj. Vrtec bo letos obiskovalo 323 otrok, od tega 140 otrok v enoti Čardak. Z novim šolskim letom bodo začeli uporabljati štiri igralnice v enoti Čardak, malce kasneje, a še vedno septembra, pa še preostali dve. »Vendar pa bomo že takoj na začetku šolskega leta sprejeli vse otroke in za njih poskrbeli,« pravi Irena Veselič Kos.