Na vsebino

Zakaj postavljamo mlaje?

Čeprav poznamo več različnih vrst mlajev ter več teorij o izvoru šege postavljanja mlajev je vsem skupno to, da se mlaji pomenijo praznovanje in veselje. Mlaj je lahko le manjša okrašena veja, ena oblika mlaja je tudi velikonočna butara. Lahko je mlaj manjše drevo, ki ga nosi več oseb, kakor poznamo v jurjevskem sprevodu, lahko pa velika smreka, ki ponosno stoji sredi vasi ali mesta.

Nekatere teorijo govorijo o tem, da je postavljanje mlaja predkrščanskega izvora in pomeni čaščenje ponovne pomladanske rasti drevesa, ki je od pozne jeseni in skozi vso zimo izgledalo suho in mrtvo. Najstarejši zapisi in upodobitve mlajev segajo v 13. stoletje. Takrat je francosko visoko plemstvo ob majskih praznovanjih prirejalo igre in plese ter izlete v gozdove, od tam pa so se vračali z okrašenimi ozelenelimi vejami ali manjšimi drevesci. Navada je bila splošno razširjena med plemstvom. V toku zgodovine je postavitev mlajev obveljalo kot praznovanje, vendar ni bilo več vezano le na majska praznovanja pomladi, ponovnega rojstva ter ljubezni, temveč tudi kot osebni ali družbeni praznik. Mlaje se je postavljalo ob pomembnih dogodkih in praznovanjih družbe ali osebnih dosežkih posameznikov. Tako so velike mlaje postavljali na primer ob vojaških zmagah ali odkritju spomenikov, dandanes pa se velikokrat postavijo ob praznovanju poroke ali abrahama.

Vsa ta praznovanja lahko spremljamo tudi v Beli krajini. Vsem dobro poznana breza, ki jo nosijo juraši, je ena oblika mlaja in prav tako kot pri francoskih plemičih, tudi ta raznobarvno okrašena. Več zapisov govori o tem, kako so v Črnomlju, Metliki in okolici pred drugo svetovno vojno postavljali mlaje, pri tem tekmovali kateri bo lepši in višji ter stražili, da ga fantje iz sosednje vasi ne bi požagali. Zelo zanimiv opis tradicije prihaja iz Drašičev iz časa med obema vojnama. Tam so fantje v nedeljo pred prvim majem zbirali denar ter odkupili čim višjo smreko, tudi do 40 metrov visoko. Dva dni pred 1. majem so šli v gozd po smreko, jo požagali, olupili ter pripeljali v vas. Dekleta so iz bršljana spletla in okrasila vence, fantje pa so pripravili vse za postavitev mlaja. Deblo so okrasili z bršljanom, na vrh mlaja nataknili veliko stekleno bučo oz. kakor so reki 'bunko' in čim večjo zastavo. Od vej dol pa tri velike, iz zelenja in cvetja spletne vence. Mlaj so postavljali na roke. Na spodnji del so nataknili še veliko srce ter napis 'Pozdravljeni, kateri pridete pred mene!' Sledilo je streljanje z možnarjem, igranje in prepevanje ter nočna straža. Straža je potekala cel mesec maj. Na zadnji dan meseca so mlaj podrli, razkopali, deblo pa dali naslednjo nedeljo na licitacijo. Za izkupiček pa so priredili gostijo ter nanj povabili vse, ki so sodelovali pri postavljanju mlaja. Ta tradicija je v Drašičih še vedno živa.

Literatura France Marolt: Slovenske narodoslovne študije,
Niko Kuret: Praznično leto Slovencev,
Gorazd Makarovič: Razvoj majev in mlajev na Slovenskem,
Vitomir Belaj: Hod kroz godinu.

Vir: Bravina Experience
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj