Zasnežene Ponikve v občini Semič

Zahodni del semiške občine pokriva gozdnata, kamnita in težko dostopna kraška pokrajina. Vasi Kočevskih Nemcev so v tej divji pokrajini Kočevskega roga kljubovale naravi kar 600 let, vse do izselitve Kočevarjev leta 1941. Dandanes so te vasi večinoma opustele in v ruševinah, ponekod pa so izginile tudi te. O njihovih prebivalcih pričajo dobro ohranjeni zgodovinski viri in številne knjige, ki uspešno ohranjajo zgodbe Kočevarjev pred pozabo.

Markirana pastirska pot okoli Mirne gore vodi tudi skozi Ponikve. Ta kočevarska vas je stala na robu prostranega kraškega polja pod zahodnim pobočjem Mirne gore. Dva ponikalna studenca in občasna jezerca ob njiju so prebivalcem zagotavljali dovolj vode za preživetje. Travniki in dobri vodni viri so vaščanom omogočali rejo živine.

Tik pred drugo svetovno vojno je v vasi začela delovati žaga na lesni plin, ki je bila zgrajena v letih 1935 – 1936, imela je pogon na plinski generator z močjo 36 konjskih sil. Leta 1939 je zgorela. Kmalu potem so Brinskelletovi zgradili novo in marca 1940 je zopet delovala. Žago je 1941 kupil Kunstel iz Vrhnike in jo preurejal za pogon na “disel” motor. Žago so tako kot vso vas med vojno požgali italijanski vojaki. Njene razvaline so še opazne, a so jih prerasle debele smreke.

Vir: TUKAJ