Žetev industrijske konoplje

Konopljo je človek odkril že v pradavnih časih. Že v četrtem tisočletju pred našim štetjem so Kitajci iz stebel konoplje izdelovali papir, še nekaj tisočletij starejša pa sta preja iz stebelnih vlaken in tkanje blaga za oblačila.

Industrijska konoplja zadnja leta postaja zelo popularna poljščina. Pa vendar njena pridelava in spravilo ni ravno mačji kašelj. Za dober pridelek je potrebno predvsem veliko znanja. Pomembna je izbira primerne sorte konoplje. Zmotno je prepričanje, da lahko konoplja raste tudi na slabi njivi. Njiva mora biti dobro obdelana in ustrezno pripravljena za setev. Lahko jo sicer posadimo tudi na slabo njivo, a bo pridelek temu primerno zelo slab.

Tudi če smo začetne faze pridelave opravili pravilno, nas čaka še zahteven zaključni del - žetev in sušenje konoplje.

Industrijsko konopljo je zelo težko strojno požeti. Žanjemo jo lahko le s starimi modeli kombanjev, ki jih je v Sloveniji še zgolj nekaj.Konoplja ima namreč zelo vlaknasta stebla, ki se pri žetvi s sodobnimi kombanji navijajo na vrteče se dele kombanja.

Izjemno pomembno je, da gre požeta konoplja takoj v sušilnico, da med žetvijo in začetkom sušenja ne mine več kakor ena ura. Sušenje na soncu ni priporočljivo.

V požeti konoplji je veliko primesi (olesenelih delov in listov). Ko jo posušimo, jo moramo pred nadaljnjo obdelavo obvezno sčistiti. Pomembno je tudi ustrezno skladiščenje, saj lahko izključno tako iz nje dobimo kvalitetno hladno stisnjeno konopljino olje. Le ustrezno pridelano in po hladnem postopku stisnjeno konopljino olje vsebuje nenasičene maščobne kisline (linolno, linolensko) in vitamin E, ki preprečujejo bolezni srca in ožilja ter znižujejo vsebnost holesterola v krvi.