Živel prvi maj! Živel praznik dela!

Praznik dela je mednarodni praznik delavstva, ki se ga 1. maja vsako leto praznuje po celem svetu.

Datum je izbrala Druga internacionala, ki je bila organizacija socialističnih in delavskih strank. Želeli so obeležiti krvave demonstracije, ki so se dogajale v dneh okoli prvega maja, leta 1886 v Chicagu in jih poznamo pod imenom Haymarketski izgred. Leta 1904 so na mednarodni socialistični konferenci v Amsterdamu (6. konferenca Druge internacionale), pozvali social-demokratske stranke in sindikate iz vseh držav, da naj na prvi maj z množičnimi demonstracijami opozarjajo in zahtevajo uveljavitev 8-urnega delavnika in splošni mir.

Haymarketski izgred se je zgodil, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez zahtevala več delavskih pravic, med drugim uzakonjen 8-urni delavnik. V podporo pritisku delavskih organizacij, da bi ta predpis stopil v veljavo s 1. majem leta 1886, so se na ta dan v Chicagu organizirale in zbrale trume delavcev in pričele s splošno stavko. 4. maja so se delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je pred policijsko četo eksplodirala bomba in ubila 8 policistov. Na to je policija odgovorila s streljanjem, kjer je bilo ranjenih več deset ljudi, žrtev je bilo 11.

V Združenih državah 1. maj velja kot dan prava, ki izkazuje pomen pravnega sistema za družbo in njeno ureditev. Delavski dan pa praznujejo v prvem ponedeljku septembra, ko obeležujejo pomen ameriških delavcev pri blaginji in moči države.

Praznovanja delavskega dne so v času hladne vojne v komunističnih državah dobila obliko velikih vojaških parad in vladno podprtih zborovanj delavstva. V večji meri je pri teh zborovanjih šlo za želje po prikazu uspešnosti režima ter izkazovanju vojaške moči.