Direkt v čelo (23)

Zamujanje!

Od kar pomnim sem rad točen. Še preden sem poznal na uro – sem bil točen. Ker so starši poskrbeli, da sem bil na določenem mestu ob dogovorjeni uri. Kdorkoli se je takrat že dogovarjal v mojem imenu.

In točnost imam rad še danes.

Pred časom, verjetno je bilo to kakšnih 20 ali celo več let nazaj, ko sem se še ukvarjal z video snemanjem obenem pa je radio deloval že štiri ali pet let, sem razmišljal o tem, da bi v mojem imenu poroke snemal najet snemalec ali mogoče celo dva. Na oglas, da potrebujem snemalce, sta se res javila dva in z njima sem se dogovoril za srečanje.

Oba sta zamudila. Spili smo kavo in ko sta pričakovala, da se bomo začeli pogovarjati o poslu, sem jima rekel, da je sestanek zaključen.

»Kako to?«, sta me začudeno gledala.

»Zamudila sta na sestanek, kako naj vaju pošljem na snemanje tako pomembnega dogodka, kot je poroka, ko niti na prvo poslovne srečanje ne moreta priti točno?«

Potem so sledili izgovori kot npr. gužva v Čnomlju, glih so šli vsi v ali iz službe, pa en avto se je vmes nekomu pokvaru …

»Vaju čisto razumem«, sem odvrnil, »ampak zame je sestanek zaključen.«

Kako naj bi takšno snemanje, katerega bi dogovoril jaz, prepustil nekomu, ki mu ni mar za čas oz. nima niti kančka odgovornosti? Tukaj (pri snemanju poroke ali kakšnega drugega dogodka) ne gre za opravičilo, tukaj gre za to, da si določen moment zamudil in ga ni možno ponoviti.

Kmalu po tem dogodku sem S.P. z dejavnostjo video snemanja zaprl. Sam več nisem zmogel, na druge se nisem upal zanesti.

Na radiu je eden od tehnikov redno in z dokaj precizno natančnostjo zamujal »na šiht«. Ga opomneš enkrat, potem drugič, pa rečeš, da je moral tehnik pred njim zaradi njega podaljšat itd. Nič ni zaleglo, dokler nisem rekel, da mu za 15 minut zamude odbijem eno uro plačila.

»Ni problema, se strinjam«, je odgovoril in z zamujanji nadaljeval. Ko je tako zamudil tretjič zapored, sem mu rekel, da mu od zdaj naprej odbijem dve uri zaslužka.

»E, to pa ne bo šlo, zak, zamudim samo 10, 15 minut, kk zdaj 2 vure?«

No, od takrat naprej je prihajal 15 minut prej, pokadil enega ali dva in bil za mix pultom ob pravem času, vsaj še dva pa sva bila poleg njega dobre volje.

Sem pa imel pred kratkim dogovorjen sestanek z novim potencialnim sodelavcem.

»Ob osmih na kavi«, sva se dogovorila.

Kot je to v moji navadi, sem bil za mizo v lokalu vsaj 5 minut prej, naročil sem si vroč kakav in čakal. Kakav sem spil dokaj hitro, ampak pri meni to ne more biti merilo za čas, ker vroče napitke rad spijem vroče. Če dobim mlačne, jih zavrnem. Kakorkoli, mladenič se je prikazal 15 minut čez osmo.

»Živjo!«, kot da je vse OK. »Čakam te že 15 minut«, mu rečem. »Ah, da, avto sm morau spucat, vse je zaledenelo«, je bil odgovor, takoj za tem si naroči pijačo.

»Ne, ne bo šlo tako enostavno«, mu rečem. »Tudi sam imam avto parkiran zunaj, tudi moj je bil v ledenem objemu, kljub temu sem bil tukaj ob dogovorjenem času.«

Po obrazni mimiki se ga moje besede niso prav veliko dotaknile, prav nasprotno pa je bilo ob zaključku sestanka, ko sem rekel: »Zamudil si, rudna je tvoja!«

Torej, vedno obstaja način, da se tudi takšne spravi v red.

Prejšnji teden sem bil dogovorjen z možakarjem, katerega zapise redno prebiram na enem od socialnih omrežjih. Povabil sem ga k sodelovanju z našo spletno stranjo in takoj je privolil na srečanje.

Zaman me je čakal. Eno uro. Nisem zamudil. Sploh nisem prišel. Si predstavljate to situacijo? Nikoli v življenju še nisem zamudil na sestanek, poslovno srečanje, predavanje ali kaj podobnega in meni se je zgodilo, da se na dogovorjenem mestu ob dogovorjeni uri nisem pojavil.

Lahko najdem opravičilo. V petek je zelo snežilo. Pa en avto sem moral odpeljat na dvorišče, drugega pod streho, pred tem sem štirikrat »kidal« dovozno pot in dvorišče … ampak, to ne more biti izgovor, da gospoda nisem vsaj poklical. Poklical sem, ampak šele čez eno uro.

Torej, lahko rečem, da se zamuda lahko zgodi prav vsakemu. In to niti ni tako hudo, mi je zatrdil zdaj verjetno nesojeni bivši sodelavec, ki me je neumorno čakal. Se zgodi, me je tolažil.

Ali kot bi rekel Grunf iz kultnega stripa Alan Ford (tega se ne sme prevajat):

"Ljudi koji kasne, po pravilu imaju veseliji izraz na licu od onih, koji ih čekaju!"

Pa še tole. Tukaj imam v mislih konstantna zamujanja, ne naključna, opravičljiva: Po mojem mnenju je zamujanje nespoštovanje tistega s katerim si se dogovoril. Pika.