Karantena, 6. teden - paberki

Pravila karantene se bodo začela nekoliko sproščati, saj se zdi, da nikomur ni povsem jasno, zakaj, kdaj in kako bo virus koga napadel, kapacitete v zdravstvu so očitno fraj in državna zakladnica je prazna.

Ob tej informaciji sem začela sanjariti, kam bom najprej šla, ko se zadeve vrnejo v normalo. Realno verjetno v knjižnico, pa ne zaradi pomanjkanja knjig, ampak ker naj bi jih vrnila en dan preden so se knjižnice zaprle. Med karanteno sem nekajkrat zahrepenela po trgovinah z oblačili, ampak to je pri meni zelo prehodna želja, ki ponavadi ugasne tisti trenutek, ko kakšno novo oblačilo dejansko potrebujem.

Kljub vsemu pa sem po včerajšnjem premlevanju ugotovila, da mi od vseh storitev, trgovin in ostalih možnosti trošenja (ajde, investiranja) časa in denarja najbolj manjkajo treningi proč od doma in vaje godbe na pihala. Prvomajska budnica brez godbe že za "civiliste" ne more biti čisto taprava, kaj šele za nas, godbenike.

Glede na to, da je zaradi zaprtja mej s Hrvaško dan slovenskih pavšalistov odpovedan, boste najbrž po slovenski narodni tradiciji na prvega petega otvorili sezono peke na žaru. Apeliram, da si pravočasno nabavite oglje in kajmak, da ne boste na prvega ob desetih dopoldne ugotovili, da doma sicer imate doma 7 kil čevapov, pogojev za njih pripravo pa ne.

Ej, kmalu bomo šli lahko tudi k frizerju.

Koliko od vas je že poskusilo poklicati v salon in se dogovoriti za termin? Pa ste koga dobili? Čisto tako me zanima, da ne kličem brezveze.

Ne, saj ne. Načeloma si zdaj puščam dolge lase in mi je šla ta prekinjena dobava frizerskih storitev na roko (na glavo?). Je pa dober občutek, da če si premislim, to ne bo pomenilo, da je moja edina možnost lastnoročno vzeti v roke mašinco in jože, požen'.