Te dni sem na enem izmed lokalnih portalov prebirala pismo zgrožene domačinke, ki se je (po moje) upravičeno jezila nad izjavo neke gospe iz drugega konca Slovenije. Gospa, ki je kot obiskovalka prišla v Belo krajino, je bila začudena nad lokalnim prebivalstvom, saj je pričakovala, da nas bo našla v lanenih oblačilih. Ja seveda, kako da ne. Jaz nosim lanene tangice, moj otrok pa lanene pralne plenice. Mi živimo v Beli krajini. 425 let za svetom. Z volih orjemo njive, s konjih se vozimo v nedeljo k maši in na riti nam diši sveže opran lan iz sosednjega perišča.

Gospa, ki se je očitno izgubila v času, naj se na obisk vrne ta vikend. Naj pride k nam v Metliko, na Vinsko vigred. Največji vinski festival v Sloveniji ji bo postregel z modernimi domačini, dobrim programom, kar pa je najpomembneje, z dobrim belokranjskim vinom. Če bo malo manj zaprepadena, ji za domov podarimo še belokranjsko pogačo.

Uf, kako smo se veselili tega vikenda. Celo mesto živi za te tri dni, posebej še vinarji. Vse izložbe se obrišejo, vsi kotički okoli starih škarp se pometejo, trgi se svetijo kot ogledalo! Vinarji tekajo po placu gor in dol, nosijo kartone vina, dekoracijo za šanke, (vegetarijanci vam se že v naprej iskreno opravičujem), jagenjčkom in odojkom so že krepko štete minute.

Je pa del vigredne kulture tudi vreme. Ni prave Vinske vigredi, če nas malo ne namoči. Črnomaljci se nam na ta račun smejite, češ, spet jih bo pralo. Vse je del protokola. Če v petek ne namaka dopoldan, pa potem sigurno popoldan. Sobota mora imeti obvezno najmanj eno ploho, nedelja jo običajno odnese najbolje. Naši komunalci so že v sredo veselo upali, da jim bo v nedeljo zvečer dež pomagal pri čiščenju trgov. Če ne drugo, domov bo pregnal tiste najzvestejše obiskovalce vigredi, ki se od petka popoldan do nedelje zvečer odjavijo na domačem naslovu.

Nekateri se jezijo, da je vsako leto isto. Kar je delno res. Postavitev in program se res kaj dosti ne spreminjata. Ni pa vsako leto isto vino. In to je bistvo Vinske vigredi. Ocenjevanje vina, vinarji in vino. V petek se jim podelijo priznanja, pokali za šampione in to je prava uradna otvoritev. Če ne bi bilo vina, pred 36. leti tudi vigredi ne bi bilo. Pridite, poskusite vina in uživajte v tej raznolikosti belokranjskih biserov, ki so vedno dobri. Vedno drugačni. Razlog za obstoj vigredi in edini pravi razlog za vaš prihod na vigred.

Se vidimo!