Seoul ali Tokyo (39)

Tokyo in Seoul, dve ogromni prestolnici, ki privabljata ljubitelje tehnike in pop-kulture, sta si v številnih pogledih precej podobni. Ko sem o potovanju v vzhodno Azijo prvič premišljevala že leta 2017, tudi jaz nisem bila povsem odločena kam oditi. Na koncu je prevladal Seoul s cenejšo letalsko karto. Sedaj sem v letu 2023 obiskala obe državi zapored in lahko trdim, da čeprav sta si precej podobni, je v podobnostih tudi precej razlik.

Predvsem zanimivo je odkrivanje stereotipov, ki se držijo Japoncev. Po obisku namreč opaziš, da mnogi bolj držijo za Južno Korejo kot Japonsko. Te sva s Tomažem odkrivala tri mesece, ko sva se potepala po državah in kot zadnji članek iz Japonske, preden se preseliva na Taiwan in Tajsko, se spodobi, da narediva kratko retrospektivo.

No, pa si poglejmo zloglasne stereotipe.

Nošenje mask

Japonske se drži stereotip, da vsi nosijo maske. To sicer drži še posebej v večjih mestih kot je Tokyo, vendar je to še strožje v Seulu. Če na metroju v Tokiu masko nosi kakšnih 80% ljudi, je v Seulu obisk metroja brez nje prepovedan. Tako so maske zelo strožje regulirane v Južni Koreji kot na Japonski.

Tišina na javnem prometu

Še en japonski stereotip, da na vlakih vlada popolna tišina, ne bi mogel bolj držati za Južno Korejo. Seoul je tisti, kjer so vsi potniki skriti za maskami in v tišini gledajo v telefon. Pogovarja se nihče, že šepetanje je možno slišati vzdolž vagona, saj so vsi tiho. Za razliko je Tokyo bolj sproščen. Tukaj se vedno nekdo pogovarja. Kljub temu, se pogovarjajo tišje, da koga ne motijo. Vendar stereotip, da so vsi tiho ne drži za Japonsko, temveč za Južno Korejo.

Držanje pravil

Še en japonski stereotip, ki ga bolj kot njej, moramo začeti pripisovati njeni zahodni sosedi. Čeprav se večino ljudi drži pravil, stoji v vrsti in ne prečka ceste pri rdeči, to ne drži za vse prebivalce. Večji ekstrem je tu Seoul, kjer se pravil držijo vsi, se za vsak metro naredijo vrste in nihče ne stopi na cesto ob rdeči.

Mesto napredka in tehnologije

Ta naziv je nekoč pripadal Tokyu, ki je v prejšnjem stoletju premikal meje razvoja. V našem stoletju ga je Seoul že krepko prehitel, kar je razvidno v zastarelih tehnologijah, ki so ponekod še starejše od naših. Medtem Seoul podira rekorde v tehnologiji, kulturi in svetu lepote. Če iščeš najnovejše iznajdbe je Seoul mesto zate.

Bari in nočno življenje

Tudi tukaj je Tokyo in načeloma vsa Japonska precej bolj umirjena kot Južna Koreja. Na otoku se ljudje družijo v barih, kjer posedaš in piješ s prijatelji, medtem ko so klubi redkejši. Za razliko je popivanje in žuri do jutra nekaj povsem vsakdanjega na polotoku, kjer mesta v večeru postanejo zelo živahna.

Popivanje s sodelavci

Vsakodnevno druženje s sodelavci je prisotno v Tokyu in Seulu, vendar še zdaleč ni tako vidno, kot bi si glede na stereotipe mislil. Mnogi japonci ob petih zaključijo z delom, na kar naznanja tudi glasba po mestih, ki naznanuje konec službe. Izjema so pisarniški delavci, kateri se po volji šefa odpravijo v bare pit ali domov. Odvisno je od volje nadrejenega. Predvsem dlje delajo v Koreji, kjer se noč za več ljudi zaključi v barih skupaj s sodelavci.

Ne me razumeti narobe. Japonska je prelepa država in Južno Korejo prekosa v bogati zgodovini in kulturi, ki te spremljata na vsakem koraku. Prav tako je Japonska bogata s subkulturami in različnimi načini izražanja, ki so za razliko od Južne Koreje, kjer vsi izgledajo isto, zelo sprejeti. Seoul je nedvomno boljša izbira za ljubitelje nočnega življenja, tehnološkega napredka in aktualne pop kulture, medtem ko je Tokyo odlična izbira za ljubitelje zgodovine, prelepe arhitekture in posebne kulture. Po obisku več kot tridesetih držav po vsem svetu, je Japonska še vedno moja najljubša država kamor se bom nedvomno še vrnila.