Na vsebino

Raziskovanje mesta Sydney (37)

Obljubila sva članke nazaj iz Azije, vendar se mi je zdela dobra ideja kovat železo dokler je vroče in sva pripravila še en članek iz Sydneya, potem pa res skočiva še na dva zaključna članka iz Japonske. Nato pa še nekaj kratkega o Tajvanu, ter Tajski, nato pa začneva z Avstralijo.

Prispela sva na božični dan z letom 11:30 iz mesta Adelaide. Fun fact, leti zgodaj zjutraj na praznike so najcenejši, saj nihče noče takrat letet, razen nekaj svetlih izjem kot sva midva.

Za vsako mesto, katerega obiščeva, najprej preveriva za morebitne “free walking tours” oz. brezplačne vodene oglede mesta, ki niso čisto zastonj, ampak na koncu doniraš znesek po želji. Kolikor se ti zdi, da je bilo vredno. Sprejemajo gotovino in bančno kartico, tako, da ni nobene bojazni po iskanju bankomata tik pred zdajci. Ob 10:00 dopoldne sva rezervirala

voden ogled po CBD-ju (Central business district) mesta Sydney, po naše vodena tura po centru mesta. To je nekakšen najin ritual za prvi dan v mestu, saj ti pokažejo vse najbolj pomembne znamenitosti, lokacije in kratko zgodovino mesta. Več kot dovolj, da lahko s tem znanjem samostojno raziskuješ naprej.

Pa jih naštejmo nekaj:

  • Town hall
  • Queen Victoria Building
  • The Rocks
  • Hyde park
  • Botanical garden
  • Sydney Opera House
  • Harbour bridge
  • Bondi Beach in Manly Beach

No pa jih še na kratko še opišimo.

Town hall je cca 200 let stara mestna hiša z zvonikom v takratnem Angleškem arhitekturnem stilu.

Queen Victoria Building ali QVB je viktorijanski šoping center. Recimo temu tri nadstropna Qlandia. Stavba je bila skoraj porušena in spremenjena v parkirno hišo, na kar so se lokalci pobunili in je mesto z velikimi mukami stavbo obnovilo. Na koncu jo je po obnovi otvorila celo kraljica Elizabeta II in pustila zaprto pismo, katero si lahko ogledate v 3. nadstropju stavbe. Boste rekli, pa kaj je zdaj to pismo, tak posebna stvar. Odprejo ga lahko šele leta 2085 in bo zadnji primer pisno zapisanih besed preminule kraljice, kar lahko priznamo, da je malenkost posebno, saj ne vedo kaj je vsebina pisma. Vodič se je pošalil, da lahko vsebuje samo nekaj v stilu: “Vso srečo bi odprtju trgovskega centra, mejte se radi. Kraljica Elizabeta II”. Ima velik potencial biti največji meme material v zgodovini. Bolj verjetno pa je, da je pismo precej daljše in obsežnejše kot samo to.

Hyde park je manjša kopija istoimenskega parka v Londonu. V sredini je velik vodnjak, ki ga je dal posmrtno postavit bogataš, ki se je tako zaljubil v Francijo, da se je preimenoval v francoza, oblačil kot francoz in se obnašal kot francoz. V vodnjaku so grški in rimski bogovi vse skupaj pa naj bi imelo “francoski” pridih. Po besedah vodiča, je vse skupaj malo skregano z logiko, ampak hej, imajo pa francoski vodnjak.

Botanical garden ali Botanični vrt, verjetno že samo ime pove veliko. Velik park v neposredni bližini CBD-ja poln rastlin in cvetlic z prečudovitim pogledom na opero in most.

Prvo rastlino so zasadili leta 1818 in danes vsebuje več kot 30.000 različnih vrst rastlin.

The Rocks je najstarejši predel mesta. Zgradili so ga takratni zaporniki, ki so jih iz Anglije poslali služit zaporno kazen v Avstralijo. Je predel z ozkimi ulicami in delavskimi hiškami, večino časa so tukaj bivali zaporniki, kasneje so ga obvladovale kriminalne združbe in na koncu je postal predel s socialnimi stanovanji. Mesto je želelo predel porušiti in prodati zemljišča investitorjem, na kar so se prebivalci organizirali in jim je uspelo ohraniti najstarejši predel mesta in je sedaj 3. največja turistična atrakcija v mestu. Način kako jim je to uspelo, je pa precej zanimiv. Eni gospe, katere hiša je sedaj tudi muzej je uspelo na svojo stran dobit glavnega predstavnika sindikata gradbincev, oziroma v Sloveniji bi bilo to primerljivo s obrtno zbornico oz. cehom gradbincev. Ker je v tistem času, ta sindikat imel monopol nad gradnjo v mestu in praktično brez njihovega dovoljenja ali članstva kot podjetnik nisi uspel dobit gradbenega posla. No in ta sindikat, se je odločil, da noben gradbenik ne bo dobil posla za rušenje stavb ali gradnjo na tem območju. Tiste redke izjeme, ki jim je uspelo pa so s protesti in vandalizmom ustavili.

Harbour bridge večja kopija Brooklynskega mosta iz New Yorka, za katerega sva si zmeraj predstavljala, da je precej manjši, po vseh slikah sodeč. V živo je pa res ogromen in veličasten. Največja zanimivost samega mostu, pa ni oblika in veličina, ampak čas kdaj je bil zgrajen. V 30 letih 19 stoletja, v času ene največjih gospodarskih kriz modernega sveta, se je mesto odločilo v izgradnjo mostu in s tem rešilo veliko bezposlenost, omogočilo preživetje prebivalcev Sydney-a in posredno postavilo hrano na mize lačnih in obupanih prebivalcev.


Sydney Opera House za to stavbo pa skoraj nimava besed. Lahko samo podava nekaj pridevnikov: čudovito, čarobno, prelepo, majstorsko in res veličastno. Stavba je tako čudovita, da enostavno nič drugega ni pomembno. Lahko se vsedeš pod drevo v botaničnem vrtu in ure in ure samo opazuješ in občuduješ to čudo. Pogledajte si slike in precenite sami.
No vseeno nekaj pomembnih podatkov. Opera se je gradila 16 let, odprla jo je Kraljica Elizabeta II in zasnoval jo je danski arhitekt Jørn Utzon, ki pa se ni najbolje razumel s takratnimi oblastmi, nekje na polovici projekta je odstopil in odšel nazaj na Dansko. Ker so takrat končali v tako slabih odnosih, se ni nikdar vrnil v Avstralijo in v živo nikdar videl opere. Umrl je leta 2011, na otvoritvi operne hiše ni bil nikoli omenjen.

Seveda nisva pozabila na najbolj znani plaži Sydneyja ali celo Avstralije. Bondi Beach in Manly Beach sta veliki peščeni plaži ob vstopu v zaliv mesta Sydney. Obe sta bili polni turistov in kopalcev. Dobesedno smo bili zloženi kot sardine v konzervi. Plaži sta v dolžino zelo dolgi, če bom rekel več 2km sem verjetno rekel premalo. Ljudi je na plaži in v vodi ogromno. Čeprav bi si mislili, da bo v morju manj gužve in se bo dalo plavat se zelo motite. Ker je Avstralija država zakonov in pravil, kjer te ujčkajo bolj kot 5 letnega otroka, lahko plavaš samo med zastavicami. Tam stojijo reševalci iz vode in opazujejo ljudi v vodi. To načeloma ni problem. Problem nastane, ko imaš na celotni dolžini tri območja z zastavicami široka 50m. No lahko si predstavljate kam se zgrne vsa ta masa ljudi,..... med zastavice seveda. Da ne boste mislili, da se delam norca iz varnosti, res je tudi, da se tam pojavljajo močni morski tokovi in občasno morski psi in na tak način skrbijo za varnost. Vseeno pa sem mnenja, da bi lahko bile zastavice malo bolj na širom.

Lep poletni pozdrav.

Maša in Tomaž

Maša in Tomaž

Na pragu zrelosti, v pisarni, za ekranom do mraka, sva se velikokrat spraševala, kaj se skriva tako daleč za obzorjem. Želja po odkrivanju naju je gnala, da onstran domačih meja ozreva širni svet. Tako sva spakirala nahrbtnika, se poslovila od bližnjih, ter se z jutrom podala dogodivščinam naproti.

Sva Maša in Tomaž, popotnika po obalah Tihega oceana.

Dobrodošli v najinem kotičku tega širnega interneta, kjer opisujeva svoja doživetja. Malo to počneva zase, malo za bližnje doma in malo za vsakega radovedneža, ki se slučajno znajde tukaj.

Končna destinacija je neznana. Dobrodošli na poti.

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

      
1310
25
29
     
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj