Nazaj v prihodnost (38)

Če se želiš preleviti v Martia iz kultnega filma Nazaj v prihodnost, za to ne potrebuješ časovnega stroja. Dovolj je že enosmerna karta za Japonsko.

Svetovno znana po svojih naprednih tehnologijah, uporabi robotov, hitrih vlakih in futurističnem izgledu, je hkrati ujeta v staro tehnologijo prejšnjega stoletja. Posebno ravnovesje med prihodnostjo in preteklostjo, ki sobivata na otoku, omogoča, da lahko hkrati izkusiš obe skrajnosti.

Japonska je med 1945 in 1990 doživela ekonomski čudež, ko je z izjemno gospodarsko rastjo postala ena izmed največjih svetovnih velesil. Številne Japonske znamke kot so Sony, Nikon, Fujifilm, Toyota, Nissan, Panasonic ali Nintendo, so nastale tekom hitre gospodarske rasti in še danes blestijo s svojimi naprednimi tehnologijami.

Žal pa je tudi danes vidna razpoka, ki jo je na državi pustila kriza zadnjega desetletja prejšnjega stoletja, ko se je gospodarska rast ustavila in Japonsko zajela velika kriza. Ogromno sistemov, ki se uporabljajo še danes, je namreč starih več kot jaz ali moji starši. Tako podjetja, ki vodijo razvoj sveta z izdelki kot je PS5, Nintendo Switch, Toyotini hibridni avtomobili ali izjemno kakovostne kamere, v ozadju še vedno uporabljajo gore papirja, ki ga pošiljajo preko faksa.

Medtem ko naš svet drvi od bančnih kartic k brestičnim karticam, vse do mobilnega bančništva, je na Japonskem brezstično plačevanje še vedno precej redko.Številne restavracije in tudi vladne ustanove sprejemajo le gotovino. Prav zanimivo je priti na železniško postajo, kjer ti ceno karte za vlak izračuna na staromodnem kalkulatorju in lahko plačaš le z gotovino. Medtem ko na sosednji postaji plačilo za hiter vlak, ki doseže hitrost 320km/h urejaš preko avtomata.

Celoten sistem, ki deluje brezhibno in omogoča točnost vlakov do sekunde natančno, se ureja preko dokumentacije na papirju in pošiljanja faksov med ustanovami. Tako sistem deluje po starih načinih, vpeljanih v dobi gospodarskega vrha, ki od tedaj ni bil moderniziran. Na trenutke, ko ti avtomat za nakup vozovnice sprejema le gotovino, ali ko v trgovini lahko kupiš filme na kasete, se res počutiš kot da si potoval v nekakšno čudno modernistično preteklost.

Kot kultura, ki namesto testiranja novosti, raje sledi načelom izpopolnjevanja sistemov, jo njena nenaklonjenost kakršnimkoli tveganjem, drži v preteklosti, medtem ko svet drvi v prihodnost.

Po eni strani pa vse to sploh ni tako slabo, zakaj spreminjat, če nekaj deluje perfektno in do sekunde natančno. Predstavljam si popotnika leta 1995, ki prvič obišče Japonsko, gremo reč da je iz Evrope. Pogled na vse avtomate, hitre vlake, kupovanje karte za vlak, vsi te kioski za pijačo, hrano, snakse. Takrat je to moralo biti nekaj nepredstavljivega, nekaj totalno futurističnega. V Sloveniji so se bankomati komaj pojavili, karto si kupil v kiosku na okencu, barvni svetlobni oglasni panoji/oglasni tv zasloni so obstajali samo v filmih. Japonska je to vse takrat imela, občutki tega popotnika so morali biti izjemi.
Danes ni prav nič drugače, ko prispeš na Japonsko. Še zmeraj imaš občutek, da si prišel v film, razlika je samo to, da še skos naletiš in opaziš tehnologijo iz tistega časa primešano s sodobno tehnologijo. Tista stara še zmeraj izgleda futuristično in vau.