Staro leto, silvestrovo in novo leto v Sydneyu (36)
Prvi članek novega leta. Ta članek je malenkost poseben, saj sva naredila preskok v popolnoma drugo državo in drugo kulturo. Trenutno se namreč nahajava v Avstraliji, kjer praznujeva novo leto. Načeloma vsi članki izhajajo z mesečno zamudo, ker pa je novoletno praznovanje še aktualna tema, je tukaj osvežujeoča sprememba.
Vsem našim bralcem, gledalcem in spremljevalcem najinega potovanja želiva eno lepo, veselo, zdravo, uspešno in čudovito novo leto. Želiva vam leto polno uspehov, uresničenih želja in kot se za naju spodobi, potovanj in raziskovanj našega čudovitega planeta. Upava, da sva dobra spodbuda, da se tudi sami odpravite v širni svet spoznavat nove kulture in nabirat prečudovite izkušnje.
V Avstralijo sva prispela konec junija in kot se za vsakega turista spodobi, sva najprej rezervirala … ? Le kaj, novo leto v Sydneyu seveda. Vsako leto njegov ognjemet spremljamo na televiziji, torej se le spodobi, da ga doživiva v živo.
Enostavno to je nekaj kaj moraš videt, če si že tam “down under”.
Mestna oblast je le za letos odločila, da bo ogled ognjemeta zastonj, karte se bodo prodajale samo za 3 ali 4 lokacije od skupno 17 uradnih lokacij. Prejšnja leta je bila karta nekje 50 AUD. Po mestu so postavili informacijske točke, aktivna pa je tudi namenska spletna stran z informacijami. Midva kot prava turista, sva preverila vse možne vire, od spletne strani, Reddita in ostalih forumov, ter nazadnje tudi informacijske točke. Povsod so strašili, da je rana ura zlata ura za ogled ognjemeta, češ da letos bo ziher velik naval. Če želiš imet dobro lokacijo moraš biti tam že ob 5 v jutro in rezervirati svoj košček zemlje.
Dan prej sva se odpravila v nakupe po hrano, podlogo za jogo in piknik podlogo. Kot prebrisana Evropejca sva šla v Aldi (naš Hofer) in tam dobila najboljši možno podlogo za 30 AUD. Med Avstralci se še, tako kot se je pri nas v začetku Hoferja drži stigma, da je tukaj vse slabše kvalitete in nimaš kaj kupovat tukaj. No midva sva to pridno izkoristila.
Najina oprema za kampiranje.
3:15
- naju je zbudila budilka, hiter zajtrk in potem je sledil 40 minutni pohod do lokacije, ker tako rano zjutraj mestni promet še ni delal najbolje.
4:50
- sva bila na lokaciji št. 8. Pred nama je bil samo en tip, ki je lih kar postavil šotor, ga pomaknil na željeno lokacijo in šel spat. Zbudila, ga je policija nekje ob 9:00, da je moral pospravit šotor. Legenda tip.
5:00
- prispe tretja skupinica ljudi in se udobno namesti.
5:20
- Tomaž se odpravi v 700m oddaljen Maccas (McDonalds) in pride nazaj z 20 nageci, dvema kavama, big macu, koka kolo, pomfrijem, in toustom.
9:00
- zraven naju dobiva dve avstralski družini skupno cerka ducat ljudi. To je bilo super, saj sva bila okupirana in noben več ni mogel v najino bližino. Ob kratkem pozdravnem pogovoru smo ugotovili skupno točko: midva sva slovenca in oni so bili Julija v Sloveniji, tem za pogovor je bilo kar naenkrat veliko in skozi dan smo se prav dobro ujeli. Od 15 dixijev sta odprta samo 2.
11:00
- naju zagrabi lakota, navaliva na tistih 20 nagecov. Prostor je 80% zaseden. Še zmeraj samo 2 dixija, vrsta je vse daljša.
13:00
- Odpreva prvi sendvič in opazijeva operno hišo. Vmes vsake toliko začne škrapat dž in odpirava dežnika in pokrivava stvari. Še zmeraj samo 2 dixija odprta.
14:00
- Nekdo se odloči odpret vse dixije - aleluja. Tomaž se odloči montirat Okinawa vlog.
15:00
- Lokacija se do konca zapolni in jo zaprejo. Tomaž še zmeraj montira vlog
16:00
- Odpreva drugi sendvič. In se še tretjič namaževa s sončno kremo, ker nikdar ne veš, kdaj te bo tukaj opeklo. Tomaž še skoz montira vlog, ampak mu je počasi že dost tega.
17:00
- Avstralski družini se pridruživa pri jogi.
18:00 - 20:30
- Čvekava s sosedi, hodiva na wc, jeva sendviče in uživava v ležanju.
21:00
- Pripravijo kratek otroški ognjemet, super dober vpogled kaj naju čaka ob polnoči, saj je že to bilo večje kot sva kadarkoli prej doživela. Tisti v Ljubljani na gradu je za amaterje.
21:30 - 23:30
- Bolj kot ne čakava, se pogovarjava, vmes celo malo zadremava.
23:50
- Pospraviva vse stvari in zloživa v ruzak, pripraviva kamero in telefone.
23:55
- Vsi so na nogah in gledamo v kamnite stople mosta, kdaj se bo prikazalo odštevanje od 10.
24:00
- Spektakel se začne, česa takšnega še nisva doživela, rakete letijo iz vsepovsod, mosta, opere, treh lokacij iz morja, dveh najvišjih stolpnic mesta, ma povsod res. Najlažje opiševa s slikami in videom. Posnela sva nekje 2 minuti ognjemeta, ostalo je pa samo za najin spomin.
00:20
- Najine dve podlagi za jogo podariva avstralski družini, ki ju je bila zelo vesela. Vsi se odpravimo proti izhodu in v nepregledni množici hodiva 1 uro do hotela.
1:45
- Na novega leta se odpraviva spat.
Let nazaj sva imela 1.1. ob 9:30 zjutraj, saj je bil let zopet takrat najcenejši. Malo je tako norih kot sva midva in se po samo 4 ura spanja odpravijo na letalo in domov (dejansko je bilo celo letalo polno). Dobra stran vse tega pa je, da sva ob 12:00 že ležala doma v svoji postelji, medtem, ko so se ostali še z mukami premikali po letališčih.
S tem člankom sva želela, na malo bolj komičen in zanimiv način prikazati najino čakanje novega leta. Z naslednjimi zopet nadaljujemo na Japonski, obljubim, da jih ni več veliko. Pred Avstralijo skočiva še v dve državi, potem pa začneva s prigodami iz “down under”.
Srečno novo leto vam želiva Maša in Tomaž!
Maša in Tomaž
Na pragu zrelosti, v pisarni, za ekranom do mraka, sva se velikokrat spraševala, kaj se skriva tako daleč za obzorjem. Želja po odkrivanju naju je gnala, da onstran domačih meja ozreva širni svet. Tako sva spakirala nahrbtnika, se poslovila od bližnjih, ter se z jutrom podala dogodivščinam naproti.
Sva Maša in Tomaž, popotnika po obalah Tihega oceana.
Dobrodošli v najinem kotičku tega širnega interneta, kjer opisujeva svoja doživetja. Malo to počneva zase, malo za bližnje doma in malo za vsakega radovedneža, ki se slučajno znajde tukaj.
Končna destinacija je neznana. Dobrodošli na poti.