Ob 110-letnici rojstva bo ob 17. uri pri Glasbeni šoli Črnomelj v ulici Mirana Jarca v Črnomlju potekalo odkritje spominske plošče Jožetu Žabkarju - Alojziju. Kot duhovnik je služboval v raznih krajih, med drugim tudi v Metliki (1937 do 1938), Črnomlju (1941 do 1969) in Kropi (1970 do 1983).

“Med okupacijo je takoj našel stik z Osvobodilno fronto. Svojim učencem je duhovno in organizacijsko pomagal, da so našli pot v partizane. Septembra 1941 je moral zapustiti svoj vzgojni zavod, osumljen je bil komunizma in odpuščen iz službe. Oktobra 1941 se je – prvi med ljubljansko duhovščino – odločil za pot osvobojenemu ozemlju naproti in odšel za podeželskega kaplana v Črnomelj, kjer je po italijanski kapitulaciji septembra 1943 nasledil župnika, ki je odšel z Italijani. Vsa črnomaljska vojna leta je sodeloval v osvobodilnem boju, pri Italijanih se ga je kmalu prijelo ime “cappelano rosso” in strašili so ga z internacijo, še hujše grožnje pa so prihajale iz ljubljanskih cerkvenih krogov.” (Odlomek iz zapisa dr. Borisa Paternuja pod naslovom Pesmi Lojzeta Žabkarja, objavljeno v knjižici Lojzeta Žabkarja z naslovom Brevir moj v travi. Izdali Mladinska in Partizanska knjiga, Ljubljana 1981.

V letih 1962 do 1965 je v Črnomlju, skupaj z Žabkarjem, deloval kaplan Štefan Babič, ki je leta 2017 izdal knjigo spominov: Gospod je moja pot. V njej opisuje tudi svoje bivanje v Črnomlju v letih 1962 do 1965. Sedaj upokojenega župnika Babiča sem, skupaj z Žabkarjevo nečakinjo Marico Androjno, obiskal 9. marca 2018 v Mengšu. Z njim sem takrat posnel obširen intervju. Odlomek iz intervjuja z naslovom: Zakaj je župnik Jože Žabkar - Alojzij moral odditi iz Črnomlja si boste lahko ogledali v kratkem.

Božidar Flajšman